»Če bi upoštevali le gospodarstvo, bi imeli v Sloveniji še vedno azbestno proizvodnjo«

V občini Kanal ob Soči so se odzvali na nekatere trditve Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in jih označili za "nepravilne in zavajajoče"

Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko – nemška gospodarska zbornica in Advantage Austria Ljubljana so na predsednika vlade, ministrsko ekipo, poslanske skupine v Državnem zboru ter na Državni svet naslovili pismo, v katerem pobudnikom predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, za kar trenutno poteka zbiranje 5.000 podpisov državljank in državljanov, očitajo zavajanje javnosti, pomanjkanje javne razprave, kršitev evropskih pravil in standardov, uvajanje novih administrativnih obremenitev in novih dajatev. 

Gospodarske organizacije opozarjajo na "zavajajoč diskurz predlagateljev", ki trdita, da se predlagana rešitev nanaša le na področje sosežiga odpadkov. "V resnici predlog zakona na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj," so zapuisali v gospodarskih združenjih in dodali, da po njihovem zakonski predlog "ni nastal skozi poglobljeno razpravo strokovne javnosti, čeprav gre v veliki meri za izrazito strokovna vprašanja". "Uvaja dodatno poročanje, ki ne bo v ničemer prispevalo k izboljšanju stanja v okolju, saj podjetja zaradi tega ne bodo spreminjala tehnologij. Le obseg poročanja se bo izredno povečal, kar bo izziv tudi na strani javne uprave. Predlagani zakon uvaja zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev. Kakšna naj bi bila osnova zanjo, ni jasno," so zapisali gospodarstveniki.

Gospodarske organizacije podpirajo rešitve, ki gredo v smeri" zmanjševanja vplivov na okolje in izboljšujejo kakovost življenja in bivanja", vendar morajo biti te rešitve "dobro premišljene in utemeljene na strokovnih izhodiščih". "Imeti morajo tudi jasne cilje. Vse to v predlogu zakona manjka. Zato gospodarske organizacije odločevalce pozivajo, naj zavrnejo predlog zakona, ki bi lahko imel škodljive posledice za slovensko gospodarstvo. Predlagajo, da se v dialogu z vsemi deležniki opravi celovita razprava in poišče rešitve, ki bodo sledile priporočilom in praksam v EU. Slovenska podjetja ne bi smeli potisniti v neenakopraven položaj, zaradi česar bi izgubila konkurenčnost," so sklenili v gospodarskih organizacijah. 

"Predlagani zakon uvaja zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev. Kakšna naj bi bila osnova zanjo, ni jasno."

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Na njihov trditve pa so se odzvali v občini Kanal ob Soči, ki so nekatera stališča Gospodarske zbornice Slovenije označili za "nepravilna in zavajajoča". Opozorili so, da če bi upoštevali samo gospodarstvo, bi pri nas danes še vedno imeli azbestno proizvodnjo.

"Kjer ni zadostne motivacije podjetji za korake, ki so nujni za zagotovitev zdravja ljudi, je posredovanje države s spremembo zakonodaje nujno. Tako je bilo tudi v Sloveniji na primeru azbesta in koncentracije 6-valetnega kroma v cementu. Podjetja samoiniciativno uvajajo višje varnostne standarde, če imajo od tega finančno korist ali konkurenčno prednost. Če bi sosežigalnice imele interes za izenačitev normativov, bi to že zdavnaj storile. Država mora v takih primerih, ko gre za zdravje ljudi in možnost dolgoročnega onesnaževanja okolja, v prvi vrsti poskrbeti za zdravje in varnost ljudi ter zagotoviti primerno zakonsko ureditev ter motivacijo za potrebne spremembe," so v sporočilu za javnost zapisali v občini Kanal ob Soči ter dodali, da pogodba o delovanju Evropske unije (EU) v 193. člen pravi, da varstveni ukrepi, sprejeti v skladu s členom 192, nobeni od držav članic ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih varstvenih ukrepov. "Takšni ukrepi morajo biti združljivi s Pogodbama. O njih se uradno obvesti Komisijo," so izpostavili v omenjeni občini. 

Kaj je bistvena sprememba?

"Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se v dovoljenje vključijo dodatni ukrepi, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za doseganje skladnosti s predpisano kakovostjo okolja," so poudarili in opozorili, da gre za jasen zakon, ki sistemsko ureja področje sosežigalnic ter ne posega v tehnične podrobnosti, ki so urejene s podzakonskimi akti. Bistvena sprememba je, da se naprave za sosežig in sežigalnice glede emisij in odpadkov obravnava enako ter se s tem zagotovi tudi enako obravnavo okoliškim prebivalcem.

V občini izpostavljajo, da se spreminja le frekvenca in način poročanja, kar pa zopet zagotavlja varnost in transparentnost delovanja velikih onesnaževalcev. To je edini način, da se zopet povrne zaupanje med gospodarstvom, prebivalci in državo. "Presenetljivo je, da se gospodarstvo v digitalni dobi pritožuje nad pošiljanjem podatkov, ki jih morajo podjetja že sedaj meriti ter so javni podatek," so dodali. 

"Verjamemo, da obstaja veliko število okoljsko odgovornih podjetij, ki si želijo ponovno vzpostaviti zaupanje prebivalcev."

Občina Kanal ob Soči

Okoljska dajatev se ne uvaja za vsa podjetja kot trdi GZS, ampak samo za naprave za sosežig odpadkov, so še zapisali. 

"Okoljska dajatev na sosežig je smiselna, saj cementarne tudi ob izenačitvi občutno bolj obremenjujejo okolje kot specializirane sežigalnice, saj imajo večji volumen izpustov, mejne vrednosti pa so določene le kot koncentracije. Preračunano na tono sosežganih odpadkov je obremenitev občutno večja pri cementarnah kot pri sežigalnicah, tako le-te defacto predstavljajo nelojalno konkurenco drugim načinom ravnanja z odpadki: ponovno uporabo, reciklažo, predelavo in sežigalnicam," so odgovorili v občini Kanal ob Soči ter dodali, da je nerazumljivo, da gospodarska zbornica zagovarja le nekatera podjetja ter postavlja podjetja, ki izvajajo odgovornejše načine ravnanja z odpadki v slabši položaj. "Verjamemo, da obstaja veliko število okoljsko odgovornih podjetij, ki si želijo ponovno vzpostaviti zaupanje prebivalcev," so sklenili v občini.