Ustvarjanje migrantske krize
Država tujce nerazumno kopiči v ljubljanskem azilnem domu, jim očita, da so varnostni problem, in tako sama poganja nestrpnost in ksenofobijo

Brezpravni tujci in tudi prosilci za azil v Trstu prenočujejo na prostem v opuščenem skladišču.
© FotoDamj@n, Primorski dnevnik
Po balkanski begunski poti, ki poteka tudi skozi Slovenijo, je letos Evropo doseglo več ljudi kot v preteklih letih. In čeprav gre za uveljavljeno migracijsko žilo, države, skozi katere teče, za te ljudi niso znale ali hotele dostojno poskrbeti. »Do prve polovice leta 2022 večjih težav ni bilo, kvečjemu smo imeli težave s prevelikim številom ljudi kak dan tu in tam. Če bi mi pred letom kdo rekel, da bomo imeli 12 mesecev kasneje v Trstu več sto ljudi, ki ne bodo imeli strehe nad glavo, mu ne bi verjel,« pojasnjuje Gianfranco Schiavone, predsednik italijanskega konzorcija ICS (Italijanski konzorcij solidarnosti), ki se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v Trstu ukvarja s prosilci za azil. Govor je seveda o tujcih, ki v Italijo vstopijo prek Slovenije. Poleg tega, da na obeh straneh meje govorimo o istih ljudeh na begu, tudi v Sloveniji vse pogosteje spremljamo podobno ksenofobne odzive in aktivnosti uradnih oblasti, kot jih zadnja leta poslušamo in gledamo v sosednji državi, kjer so zdaj na oblasti v bistvu neofašisti.