»Poskusi napadov na novinarje imajo v Evropi več imen: Orban, Janša, Babiš, Kaczynski«

Evropski poslanci v razpravi tudi o pomenu neodvisnega novinarstva za zaščito demokracije

Evropski poslanci so danes v razpravi večinoma podprli predlog akta o svobodi medijev in poudarjali pomen neodvisnega novinarstva za zaščito demokracije, poslanci iz skrajne desnice pa so menili, da gre za vmešavanje Evropske komisije v medije. Podpredsednica komisije Vera Jourova je izrazila upanje, da se bodo pogajanja o aktu končala še letos.

Poročevalka Sabine Verheyen je v razpravi v Strasbourgu poudarila, da je predlog akta uravnotežen, zagotavlja transparentnost lastništva in minimalne standarde za novinarje. Vključuje tudi velike spletne platforme, ki so večinoma neevropske, da ne bodo mogle narekovati vsebin medijev. Zatrdila je še, da akt o digitalnih storitvah ostaja neokrnjen in "gre z roko v roki" z aktom o svobodi medijev.

"Ni bilo lahko priti do tukaj," je glede akta poudarila Jourova in dodala, da so na začetku številni menili, da gre za misijo nemogoče. Poudarila je, da bodo z aktom prvič uzakonili, da se države ne smejo vmešavati v medije, da noben javni medij ne bo trobilo posameznih strank in da bodo novinarji zaščiteni. Akt po njenih besedah vključuje tudi priporočila za države članice glede koncentracije medijev.

Jourova je še izrazila upanje, da se bodo pogajanja o aktu med evropskimi institucijami končala še letos. Poudarila je, da ve, da je časa malo, a računa na špansko predsedstvo Sveta EU.

Irena Joveva (Renew/Svoboda), ki je poročevalka v senci za akt o svobodi medijev, je med drugim opozorila, da po vsej EU ostaja tveganje, nobena država ni imuna na to. "Dogajajo se netransparentni prevzemi medijskih podjetij za lastne interese, javni mediji, steber kredibilnega informiranja ljudi, so marsikje - v Sloveniji na srečo več ne - najmanj podvrženi poskusom podreditve," je dejala.

"Dogajajo se netransparentni prevzemi medijskih podjetij za lastne interese, javni mediji, steber kredibilnega informiranja ljudi, so marsikje - v Sloveniji na srečo več ne - najmanj podvrženi poskusom podreditve."

Irena Joveva,
Renew/Svoboda

Po njenih besedah je bil skrajni čas za dodatne zakonske varovalke na EU ravni. "Ni čarobne palice za rešitev vseh nakopičenih težav," je dejala in ocenila, da je akt o svobodi medijev trenutno najbolj odločen korak k zagotovitvi svobode medijev. "Nihče naj se ga ne boji ... razen tistih, ki to svobodo spodkopavajo," je pozvala.

Več sodelujočih v razpravi je izpostavilo nujnost zaščite novinarjev in njihovih virov ter nujnost boja proti dezinformacijam. "Zagotoviti moramo popolno neodvisnost javnih medijev od vlad, tudi finančno neodvisnost," pa je v imenu skupine socialistov in demokratov (S&D) poudaril Massimiliano Smeriglio.

Nekateri so tudi izpostavili tiste, ki so po njihovem grožnja medijski svobodi. "Poskusi hromitve javnih medijev in utišanja kritik in napadov na novinarje imajo v Evropi več imen: Orban, Babiš, Kaczynski, Janša," je dejal Marcel Kolaja (Zeleni).

Poslanci iz vrst evropskih konservativcev in reformistov (ECR) in Identiteta in demokracija (ID) so po drugi strani izpostavljali, da predlog akta posega v pravice držav članic, da same oblikujejo politiko medijev in da komisija želi nezakonito poseči v pristojnosti držav. "Ursula von der Leyen skuša uvesti propagando kot v času Sovjetske zveze," je poudaril romunski konservativec Cristian Terhes.

Jourova je na njihove kritike odgovorila, da komisija ima pravno pristojnost, da uredi področje medijev.