Pionirke znanosti
Zbornik »Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji« prinaša zgodbe o 27 izjemnih ženskah, ki so svojo znanstveno disciplino premaknile »korak naprej«
Naša prva gradbenica Carmen Jež Gala se je med drugim izobraževala na britanski univerzi Cambridge. Na fotografiji iz študijskega leta 1959-60 je edina ženska, na njeni levi (v sredini) pa sedi dr. John Fleetwood Baker, dolgoletni predstojnik oddelka za gradbeništvo ter vodilni strokovnjak za teorijo plastičnosti v Veliki Britaniji in širše.
© arhiv družine Gala
Petnajstega marca 1972 zvečer se je v beograjskem naselju Voždovac pred hišo specialistke mikrobiologije Ane Gligić ustavilo službeno vozilo Inštituta za imunobiologijo in virologijo. Dr. Gligić, takratna vodja Nacionalnega laboratorija za diagnostiko črnih koz, virusne hemoragične mrzlice in vektorskih nalezljivih bolezni, je svoje otroke ravno pripravljala na spanje. Na vrata ji je potrkal dr. Ljubinko Stojković in jo pozval, naj gre nemudoma z njim na inštitut, skrajšano poimenovan »Torlak«, in kot vrhunska profesionalka z visoko poklicno etiko kljub skrbi za otroke ni omahovala. Spomladi leta 1972 je Jugoslavijo namreč prizadela zadnja epidemija črnih koz v Evropi, bolezni, ki je pred tem ni bilo na jugoslovanskih tleh celih 42 let. Ena ključnih oseb uspešnega boja proti epidemiji je bila prav dr. Ana Gligić, ki je prva potrdila prisotnost virusa črnih koz.