Blokada

Banka Slovenije je v ponedeljek izdala poročilo o finančni stabilnosti, analitični dokument, v katerem razčlenjuje sistemska tveganja v gospodarstvu. Glavno sporočilo tega dokumenta je: »Sistemska tveganja za bančni sistem so se v zadnjem obdobju znižala in izboljšala.«

Analitiki centralne banke poudarjajo, če poenostavimo, da odpornost naših bank povečujejo zelo visoki prihodki (in dobički), ki jih v zadnjem času ustvarjajo z obrestno politiko, neprijazno do potrošnikov, saj za posojila zaračunavajo visoke obrestne mere, ljudem, ki denar hranijo v bankah, pa plačujejo izjemno malo, do nedavnega skoraj nič. Če to tezo prikažemo v številkah: v prvih sedmih mesecih letos so imele banke v Sloveniji 791 milijonov evrov čistih obrestnih prihodkov, kar je dvakrat toliko kot v istem času lani. Zaradi tega je zrasel dobiček bank – dobiček pred davki je po prvih sedmih mesecih letošnjega leta (637 milijonov evrov) za skoraj 100 milijonov presegel dobiček, ki so ga lani banke pridelale v vsem letu. Banka Slovenije je v poročilu, sicer z drugimi besedami, jasna: zaradi »odpornosti«, ki so si jo bančniki zagotovili z rahlo pogoltnim poslovnim modelom, bodo banke brez težav in posledic absorbirale dodatno obdavčitev, s katero želi finančno ministrstvo dobiti del denarja za popoplavno obnovo.

Zakaj je to pomembno? Te dni znova beremo pozive gospodarstvenikov, naj država neha dodatno obremenjevati gospodarstvo, če želi blaginjo za vse. »Gospodarstveniki, ki že čutijo prihajajočo recesijo, so zelo zaskrbljeni. Dodatne obremenitve slovensko gospodarstvo namreč postavljajo v še slabši položaj, kot je v konkurenčnih državah,« so v tretji osebi množine navedli v ponedeljkovem sporočilu za javnost. V njem ponavljajo, da bi bili radi le slišani, da bi bili radi le enakovreden sogovornik vlade pri pripravi popoplavnih in drugih ukrepov in da bi radi stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno in davčno okolje.

No, v resnici bi v tem trenutku radi zgolj, da vlada ne zviša davka na dohodek z 19 odstotkov na predvidoma 21 in da opusti dodatno obdavčitev bank in prispevek za dolgotrajno oskrbo. »Parcialni ukrepi, ki so bili že sprejeti ali najavljeni, povzročajo še dodatne nepotrebne pretrese v že tako nestabilnem poslovnem okolju,« so poudarili v sporočilu in dodali, da se gospodarstvu napovedujejo »zgolj dodatne obremenitve«. Z velikanskimi letošnjimi dobički bank so opravili v enem stavku. Dobički naj bi bili le »prehodne narave«.

Na nekatere populizme je tokrat vendarle treba odgovoriti. Gospodarstveniki so v ponedeljek omenjali »prihajajočo recesijo«, v torek pa je Mednarodni denarni sklad zvišal napoved gospodarske rasti za Slovenijo z 1,6 odstotka na dva, za prihodnje leto pa iz 2,1 odstotka na 2,2. Na trditve, da država gospodarstvu nalaga »zgolj obremenitve«, pa lahko odgovorimo, da bodo podjetja samo letos dobila približno 635 milijonov evrov spodbud. Poleg tega je država lani prek javnih naročil oddala za 8,05 milijarde evrov poslov, od tega 97 odstotkov domačim podjetjem. Glede domnevne »prehodne narave« astronomskih dobičkov bank pa se je treba spomniti, da bančni sistem z dobički posluje vse od skoraj petmilijardne sanacije v letih 2013/14, ki je bila izpeljana z javnim denarjem. Te dobičke pobirajo predvsem tuji lastniki, ki so po sanaciji postali večinski lastniki naših bank.

Ob ponedeljkovem pismu gospodarstva ne gre spregledati še nečesa, morda celo najpomembnejšega. Kdo so podpisniki pisma? Poleg domačih gospodarskih organizacij so to predstavništvo avstrijskega gospodarstva v Sloveniji Advantage Austria, ameriška gospodarska zbornica AmCham pa Britansko- slovenska in Slovensko-nemška gospodarska zbornica. Med podpisniki so tudi kmetijske organizacije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije. Organizacije, ki so se v zadnjih mesecih zelo jasno postavile proti reformam v kmetijstvu, nujnim zaradi podnebnih sprememb in krize biotske pestrosti.

Nastaja torej nov blok, ki si želi ohraniti sedanje stanje, »bussiness as usual«, in ki bo z združenimi močmi zaviral spremembe.