Nika Kovač / »Zadnje dni sem razočarana«

Direktorica Inštituta 8. marec v javnem pismu predsedniku vlade poudarja, da je razočarana, ker se ji zdi, da oblast ne stori vsega za zaščito žrtev nasilja

Ena izmed stvari, ki jih verjamem predsedniku vlade je, da ne želi živeti v družbi, kjer vlada sovražni govor in nasilje. Verjamem mu, da si želi družbe, kjer vlada strpnost in spoštovanje. Verjamem mu, da si želi živeti v družbi, kjer nikogar ni strah bližnjega.

Ker mu v teh točkah verjamem, sem pred nekaj meseci sprejela vabilo za vodenje strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora in opravila ogromno brezplačnega dela, da smo s paketom priporočil zaključili v treh mesecih.

Zadnje dni pa sem razočarana.

Razočarana sem, ker se mi zdi, da oblast ne stori vsega za zaščito žrtev nasilja.

Razočarana sem, ker se bojim, da je ponovno ostalo samo pri besedah.

Naj pojasnim.

V Inštitutu 8. marec okviru akcije #nisemprijavila zbiramo pričevanja žrtev intimnopartnerskega nasilja. Pričevanja, ki govorijo o hudem strahu in občutkih nemoči pri žrtvah. Pričevanja, ki govorijo o tem, kako žrtve nasilja ne prijavljajo, ker pristojne institucije ne opravljajo svojega dela. Pričevanja, ki govorijo o tem, da žrtve nasilja ne prijavljajo, ker nimajo ekonomske varnosti, ker jih je strah, kaj bo z njihovo službo, ko bodo potrebovale nekaj več dni za umik od nasilnega partnerja.

Povezali smo se z Delavsko svetovalnico in Društvom za nenasilno komunikacijo. Dvema organizacijama, ki na dnevni ravni pomagata žrtvam nasilja. Dvema organizacijama, ki zgodbe stisk in bolečine poznata s prve roke. Organizaciji opozarjata, da žrtve intimnopartnerskega nasilja velikokrat nimajo nobenih ustreznih pogojev, da se umaknejo. Pogosto nimajo kam iti, saj ne morejo kar čez noč najti druge ustrezne nastanitve, niti nimajo dovolj denarja za to. Z umikom nastanejo še dodatne težave, saj se njihov dohodek dostikrat zniža. Veliko je mam, ki ostanejo same z mlajšimi otroki in zato ne morejo vzeti službe, ki je izven dopoldanske izmene. Zaposlitev, ki nudijo samo dopoldansko izmeno, je zelo malo, še posebej, če govorimo o področju dela, ki zahteva srednješolsko izobrazbo.

Skupaj z Delavsko svetovalnico in Društvom za nenasilno komunikacijo smo zato pripravili predloge sprememb ZDR s ciljem pomoči in zaščite nasilja v družini, ki smo ga poslali na pristojno ministrstvo. Predlogi so na videz drobni, a žrtvam pomagajo zgraditi novo življenje. To so možnost krajšega delovnega časa, deset dodatnih dni plačane odsotnosti v primeru prijavljenega nasilja, posebno delovnopravno varstvo in varstvo v zvezi z nočnim, nadurnim, izmenskim delom ali delom čez vikend. Vse to so ukrepi, ki so sprejeti v sodelovanju s socialnimi službami. Vse to so ukrepi, ki žrtvam omogočajo nov začetek.

Predlagali smo jih na tiho, brez medijskega trušča, ker smo verjeli, da za to ni potreben. Ker smo verjeli, da vam je za to res mar.

Motili smo se.

Izvedeli smo, da so bili ukrepi iz ZDR-ja zaradi pritiska umaknjeni.

Izvedeli smo, da se za žrtve nasilja ponovno nič ne bo spremenilo.

Predsednik vlade se je zavezal k bitki proti sovražnemu govoru, proti nasilju proti družbi bolečine. Intimnopartnersko nasilje je ena izmed hujših tragedij, ki se lahko zgodijo posamezniku in pomembno je, da se kot družba nanj odzovemo.

Predsednik vlade svojo odločitev še vedno lahko spremeni in poskrbi za žrtve.

To so stvari, ki dejansko štejejo.

Številne razprave nam ne bodo pomagale, če se ne bodo sprejeli dejanski ukrepi, ki ščitijo žrtve.

Nika Kovač,
Inštitut 8. marec