Golob / »Reformacija je utrla pot slovenskemu jeziku, kulturi in narodni samobitnosti«

Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da je kultura nosilni steber nacionalne suverenosti

Reformacija je utrla pot slovenskemu jeziku, kulturi in narodni samobitnosti, je v poslanici ob dnevu reformacije poudaril premier Robert Golob. Slovencem v domovini, zamejstvu in po svetu je zaželel, da jih ob prazniku spremljata knjiga in z njo misel, da sta vednost in kultura nosilna stebra nacionalne suverenosti in posameznikove svobode.

Reformacija je slovenski narod uvrstila med narode, ki svoje misli in znanje zapisujejo v lastnem knjižnem jeziku ter razvijajo kulturno bogastvo, ki ga od leta 1550 pooseblja v slovenskem jeziku zapisana knjiga, je dodal Golob.

"Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika," je premier zapisal v poslanici.

Bistveno sporočilo reformacijskega gibanja je bilo pred pol tisočletja strnjeno v temeljne zahteve, in sicer da se reformirata cerkev in posvetna oblast, čemur mora slediti prenova duhovnega življenja, posameznik pa naj svobodno presoja o družbenih vrednotah, poišče lastno pot do boga in si suvereno oblikuje življenje v družbeni skupnosti, ne da bi ga pri tem ovirali cerkvena dogma in posvetna diktatura.

"Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika."

Robert Golob,
premier

"Podobna vprašanja si postavljamo še danes, najsi gre za vključevanje in strpnost do drugih, človekove pravice v času nasilja, zlasti pa vprašanja o pomenu kulture naroda in kulturnega ustvarjanja v času cenzur in vojn," je še zapisal Golob.

Pri tem je poudaril, da je slovenska knjiga temelj naše rasti v odgovorno družbo, temelječo na znanju, strpnosti in spoštovanju. "To smo nedavno pokazali na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bila Slovenija častna gostja. Z bogatim programom smo predstavili slovensko ustvarjalnost, intelektualno misel in pomen književnosti v naši kolektivni zavesti," je zapisal.

Na pomen knjige v kontekstu vojne je po mnenju Goloba v Frankfurtu opozoril tudi Slavoj Žižek, ki pravi, da so danes knjige potrebne bolj kot kadarkoli, saj "brez njih ni rešitve za grozljivo vojno v Gazi".

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v ponedeljek v Lendavi, danes pa po evangeličanskih cerkvah potekajo bogoslužja.