»Ta sporazum postavlja temelje evropske strateške avtonomije«

Svet EU in Evropski parlament z dogovorom o uredbi o kritičnih surovinah

Svet EU in Evropski parlament sta v ponedeljek dosegla politični dogovor o uredbi o kritičnih surovinah, katere namen je zagotoviti varno in trajnostno oskrbo EU z bistvenimi surovinami. Novost po usklajevanjih glede na prvotni predlog Evropske komisije je med drugim ta, da je med strateške surovine uvrščen tudi aluminij.

"Ta sporazum postavlja temelje evropske strateške avtonomije. Naša odvisnost od surovin je Ahilova peta naše konkurenčnosti, toda z uredbo o kritičnih surovinah lahko to šibkost spremenimo v moč. Ustvarimo lahko resnično evropski ekstaktivni sektor, odpadke lahko spremenimo v vir, lahko vzpostavimo tesnejše vezi s tretjimi državami in zagotovimo trajnostnost naši industriji," je ob tem dejala španska ministrica za ekološki prehod in demografske izzive Teresa Ribera Rodriguez.

Evropska komisija je marca predlagala seznam 34 kritičnih surovin, vključno s 16 strateškimi, določila pa je tudi cilje glede izkopa, predelave in recikliranja kritičnih surovin. Pri strateških surovinah gre za tiste kritične surovine, ki so bistvenega pomena za tehnološki sektor, zeleni in digitalni prehod ter za obrambni in vesoljski sektor.

To so bile glede na osnovni predlog komisije med drugim kobalt, redke zemlje za magnete, ter litij, nikelj in naravni grafit na ravni, primerni za baterije. Svet EU in Evropski parlament pa sta mednje uvrstila še aluminij, tako da jih je po novem 17.

"Ta sporazum postavlja temelje evropske strateške avtonomije. Naša odvisnost od surovin je Ahilova peta naše konkurenčnosti, toda z uredbo o kritičnih surovinah lahko to šibkost spremenimo v moč. Ustvarimo lahko resnično evropski ekstaktivni sektor, odpadke lahko spremenimo v vir, lahko vzpostavimo tesnejše vezi s tretjimi državami in zagotovimo trajnostnost naši industriji."

Teresa Ribera Rodriguez,
španska ministrica za ekološki prehod in demografske izzive

Predlog akta na podlagi političnega dogovora med obema zakonodajalcema EU ohranja tudi nezavezujoče cilje, v skladu s katerimi bi do leta 2030 zmogljivosti za izkop strateških surovin v uniji zadostile najmanj 10 odstotkom letne porabe, kapacitete za predelavo 40 odstotkom, letvico za recikliranje pa sta Svet EU in parlament dvignila na najmanj 25 odstotkov.

Besedilo političnega dogovora vsebuje tudi zmanjšanje administrativnih bremen in poenostavitve postopkov pri izdajanju dovoljenj za projekte na področju kritičnih surovin, izbranim strateškim projektom pa bi bilo na voljo dodatno financiranje in še krajši postopki. Oblasti bi morale dovoljenje za izkopavanje po novem izdati v največ 27 mesecih, dovoljenje za predelavo in recikliranje pa v 15.

Ukrepi, vključeni v usklajeni predlog uredbe, so namenjeni še izboljšanju krožnosti in trajnostnosti na področju kritičnih surovin. Tako bodo morale članice sprejeti ukrepe za zbiranje s kritičnimi surovinami bogatih odpadkov in jih reciklirati v sekundarne surovine.

Predlog uredbe morata Evropski parlament in Svet EU zdaj še formalno potrditi.

Akt je eden od gradnikov zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti njeno konkurenčnost v svetu.