»Ženske so bile v vojnem obdobju občasno deležne večje sprejetosti in podpore«

Kako z vidika spola na novo premisliti povojne tranzicije v 20. stoletju 

Ob koncu ERC projekta Eirene, namen katerega je bil z vidika spola na novo premisliti povojne tranzicije v 20. stoletju na območju severovzhodnega Jadrana, v teh dneh poteka sklepna konferenca. Na njej razpravljajo o kontinuiteti in diskontinuiteti političnih praks in procesov na podlagi spola ter posledicah vojnega nasilja in travm med ženskami.

Konec novembra se bo uradno zaključil šestletni raziskovalni projekt s polnim imenom Eirene - Povojne tranzicije skozi perspektivo spola: primer severovzhodnega Jadrana pod vodstvom zgodovinarke in predavateljice na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Marte Verginella.

Raziskovalna skupina, ki je vključevala tudi tuje raziskovalce, je v okviru projekta preučevala povojne tranzicije v regiji severovzhodnega Jadrana, ki se je soočala z mnogoterimi spremembami političnih meja in sistemov ter nasilno preteklostjo. Kot je za STA pojasnila Verginella, je bil glavni namen projekta primerjalno preučiti povojna obdobja, tako po prvi in drugi svetovni vojni kot vojnah ob razpadu Jugoslavije ter opozoriti na podobnosti in razlike, ki so se pojavljale med Slovenijo in sosednjimi območji. "V projektu namreč nismo raziskovali samo slovenskega prostora, ampak tudi obmejni del Avstrije, Koroške, v obmejni del Italije, predvsem Furlanije-julijske krajine in Hrvaške. Vključili smo torej vse tiste države, ki so mejile s Slovenijo oz. Jugoslavijo," je dejala.

"S projektom smo želeli osvetliti dejstvo, da so bile ženske v vojnem obdobju v zameno za njihovo delovno silo in podporo državi občasno deležne večje sprejetosti in podpore, se pa je v posameznih državah v povojnem obdobju to zelo kmalu spremenilo in ženskam odvzelo mesto, ki so si ga prislužile v času vojne v javni sferi."

Marta Verginella,
zgodovinarka

Posebno pozornost so namenili vlogi žensk v teh prehodnih obdobjih, saj so, kot so zapisali v predstavitvi projekta, povojne tranzicije močno vplivale na njihovo identiteto. Eno izmed vprašanj, naslovljenih tekom projekta, je bil t. i. paradoks vključevanja in izključevanja žensk, ki opisuje kompleksnost situacije žensk v času tranzicije ter med drugim prikazuje, kako ženske, kljub formalni izključenosti, lahko najdejo prostor za vključevanje na drugih ravneh družbe.

"S projektom smo želeli osvetliti dejstvo, da so bile ženske v vojnem obdobju v zameno za njihovo delovno silo in podporo državi občasno deležne večje sprejetosti in podpore, se pa je v posameznih državah v povojnem obdobju to zelo kmalu spremenilo in ženskam odvzelo mesto, ki so si ga prislužile v času vojne v javni sferi," je pojasnila.

Na konferenci, ki se je začela v torek in nadaljuje danes, tako razpravljajo o ključnih spoznanjih in rezultatih projekta, pri čemer obravnavajo predvsem vprašanja, povezana s kontinuiteto in diskontinuiteto političnih praks in procesov na podlagi spola ter posledicam vojnega nasilja in travme med ženskim prebivalstvom.

Čeprav projekt, za katerega je Verginella prejela financiranje v višini 2,3 milijona evrov ter tako postala prva nosilka ERC projekta s področja družboslovja v Sloveniji, prihaja h koncu, pa z delom po njenih besedah še niso zaključili. Že v začetku naslednjega leta bodo namreč v sklopu projekta pri založbi CEUpress izdali knjigo na temo dela in žensk v povojnem obdobju, spomladi knjigo, posvečeno ženskam in vojnim travmam, konec spomladi oz. v začetku poletja pa še knjigo na temo politike in žensk v povojnem obdobju.