»To bi vodilo v nepovratno stanje in katastrofo za vse ljudi«

V Umanoteri pred COP28 opozarjajo na vedno večje oddaljevanje od ciljev pariškega sporazuma

Ne le da svet ni na poti doseganja ciljev pariškega sporazuma, največji proizvajalci fosilnih goriv nameravajo do leta 2030 proizvesti kar 110 odstotkov več teh goriv, kot bi bilo skladno s ciljem omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, pred podnebno konferenco COP27 opozarja Ajda Cafun iz okoljske organizacije Umanotera.

Kot je za STA dejala Cafun, je s temi ugotovitvami postreglo zadnje poročilo Programa ZN za okolje (UNEP) The production gap report. "Že pri doseženem segrevanju za 1,2 stopinje Celzija ekstremne posledice podnebnih sprememb čutimo povsod po svetu, vsak dodaten dvig temperature pa povečuje verjetnost za sprožitev globalne kaskade tako imenovanih prelomnih podnebnih točk, kar bi vodilo v nepovratno stanje in katastrofo za vse ljudi in druga živa bitja po svetu," je poudarila.

Omenjena analiza prav tako kaže, da bi trenutni načrti držav vodili do povečevanja proizvodnje premoga vse do leta 2030, nafte in plina pa najmanj do leta 2050, kar po pojasnilih sogovornice "ni skladno z njihovimi zavezami pod okriljem pariškega sporazuma in kaže na njihovo popuščanje pod intenzivnimi pritiski fosilnega kapitala".

"Dejstva, da je bilo na lanski podnebni konferenci kar 636 lobistov fosilnih podjetij, kar je več kot predstavnikov katere koli nacionalne delegacije in 100 več kot leto prej, ter da je bil na čelo letošnjega vrha imenovan direktor naftnega in plinskega podjetja Adnoc, ne smemo razumeti kot nekakšen eksces, saj podnebna zasedanja s ciljem preprečevanja globalnega segrevanja potekajo že celih 28 let, izpusti toplogrednih plinov pa še vedno naraščajo, ko bi morali že strmo padati."

Ajda Cafun,
Umanotera

Vpliv industrije fosilnih goriv je bilo mogoče zaznati tudi na lanski podnebni konferenci ZN v egiptovskem Šarm el Šejku, nad egiptovsko predsedstvo pa so se med drugim zgrinjali očitki, da je bil ob koncu konference sprejet sporazum, ki jasno ščiti prav omenjeno industrijo ter naftne in plinske države. Na vprašanje, ali se bo ta trend nadaljeval tudi na COP28 v Dubaju, Cafun odgovarja pritrdilno.

"Proces podnebnih vrhov, kot se je odvijal do sedaj in se še vedno, je povsem vpet v logiko obstoječega družbenega sistema in razmerij moči v njem. Dejstva, da je bilo na lanski podnebni konferenci kar 636 lobistov fosilnih podjetij, kar je več kot predstavnikov katere koli nacionalne delegacije in 100 več kot leto prej, ter da je bil na čelo letošnjega vrha imenovan direktor naftnega in plinskega podjetja Adnoc, ne smemo razumeti kot nekakšen eksces, saj podnebna zasedanja s ciljem preprečevanja globalnega segrevanja potekajo že celih 28 let, izpusti toplogrednih plinov pa še vedno naraščajo, ko bi morali že strmo padati," izpostavlja predstavnica Umanotere.

"Zeleni prehod pod okriljem evropskega zelenega dogovora temelji na nadaljnjem ekstraktivizmu v državah globalnega juga in ohranjanju obstoječih razmerij moči, kar zavira globalni odziv na podnebno krizo."

Ajda Cafun,
Umanotera

Ob tem pa je kritična tudi do (ne)ukrepanja EU. Po njeni oceni cilji in ukrepi EU niso v skladu z njeno zgodovinsko odgovornostjo za podnebno krizo in hkrati zmožnostmi za ukrepanje ter kot taki tudi niso v skladu s pariškim sporazumom. "Poleg tega pa zeleni prehod pod okriljem evropskega zelenega dogovora temelji na nadaljnjem ekstraktivizmu v državah globalnega juga in ohranjanju obstoječih razmerij moči, kar zavira globalni odziv na podnebno krizo," je sklenila Cafun.