Multinacionalke bodo končno plačale davek 

Poslanke in poslanci bodo ta mesec po nujnem postopku sprejemali zakon o minimalnem davku. Gre za zakon, s katerim bo tudi pri nas uvedena nova obdavčitev velikih skupin, ki je plod pogajanj 138 držav v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine G20. Države so dogovor o uvedbi minimalne 15-odstotne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb po večletnih prizadevanjih dosegle leta 2021, z njim želijo ustaviti ravnanje multinacionalk, ki dobičke preusmerjajo iz držav, kjer ti nastajajo, v davčne oaze. Na ravni EU je bila vsebina dogovora lani decembra prelita v direktivo, ki bo v naš pravni red prenesena z zakonom o minimalnem dohodku. Datum, do katerega mora biti prenos opravljen, je 31. december letos.

Za koga bo novi davek sploh veljal? Veljal bo za podjetja v Sloveniji, ki so del mednarodnih ali domačih skupin s prihodki, višjimi od 750 milijonov evrov. Izračun davčne obveznosti ne bo preprost, v grobem bo državi pripadel tako imenovani povrhnji davek, dodatni znesek davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga bo država pobrala, ko bo dejanska davčna stopnja zavezanca nižja od 15 odstotkov. Leta 2019 je 144 mednarodnih skupin v Sloveniji plačalo v povprečju 8,72-odstotni davek (gre za netehtano dejansko davčno stopnjo). Zakon prinaša še več drugih pravil.

Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo pri nas predlog zakona po trenutnih podatkih učinkoval na 184 multinacionalnih skupin, njihova skupna letna davčna obveznost v Sloveniji pa bo približno 27 milijonov evrov in se bo v obdobju, ko bodo uskladitve nehale veljati, zvišala še za deset milijonov evrov.

Da je predvidena obdavčitev kompleksna, so potrdile tudi pripombe, ki jih je na predlog zakona v času javne obravnave od 24. junija do 14. julija dobilo finančno ministrstvo. Pripombe so poslale le dve davčnosvetovalni in ena gospodarska družba, glavnina se jih je nanašala na nejasnost določil in definicije, ki se odmikajo od dosedanjih v davčnih zakonih. Zagate naj bi rešili izvedbena pravila in akti, ki jih pripravlja finančna uprava, veliko definicij pa je prevzetih iz skupnih pravil. Med pripombami je bila tudi zamisel, da bi bile predvidene kazni za kršitev zakona v začetnem obdobju dodatno ublažene.

Finančno ministrstvo je pojasnilo, da je že zdaj predvidena »blažja obravnava v primeru blažjih začetniških nepopolnosti pri uporabi novih pravil«. Sicer predlog zakona predvideva kazni od 3200 do 100 tisoč evrov, če recimo multinacionalka ne bo priglasila lokalnega subjekta ali bo pozabila vložiti informativni izračun.

Ugibanj, kakšne učinke bo imel novi davek na širši, svetovni ravni, ni malo. Povečana davčna obveznost multinacionalk bo vplivala na poslovne rezultate, denarni tok in investicijske odločitve, vendar OECD bistvenih negativnih posledic za naložbe in gospodarsko rast ne predvideva. Zapisali so, da se bodo »mednarodne skupine podjetij pri odločitvah o alokaciji kapitala manj osredotočale na preusmeritve dobička zgolj iz davčnih razlogov in bolj na učinkovitost investicij«.

Strnimo: zakon o minimalnem davku bo brez dvoma sprejet in uveljavljen, saj nam ga nalaga EU, hkrati pa bo pomenil največjo izvedeno davčno reformo pri nas v zadnjih dveh letih, kar je samo po sebi potrebno posebnega premisleka.