Ogrevanje, ki je škodljivo za zdravje in okolje

Če se danes ogrevate na zemeljski plin ali lesno biomaso, boste to lahko počeli tudi v prihodnje. Ne glede na to, da je lahko škodljivo za zdravje ali okolje. 

Člani odbora Državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor so se na četrtkovi nujni seji seznanili s tematiko ukrepov na področju zelenega prehoda. Opozicijski poslanci so menili, da so deli predlagane novele energetskega zakona škodljivi, medtem ko so koalicijski poslanci opoziciji očitali zavajanje javnosti. O tem pišemo tudi v aktualni Mladini. Urednik tednika Grega Repovž je v uvodniku, ki so ga lahko v celoti preberete na tem spletnem mestu, zapisal, da so v NSi v javnost lansirali laži. "Podnebne spremembe so dejstvo. Med strašenjem z lažnimi zgodbami in zanikovanjem podnebnih sprememb ni velike razlike – oboje spodbuja ljudi k uporu," je poudaril Repovž.

"Podnebne spremembe so dejstvo. Med strašenjem z lažnimi zgodbami in zanikovanjem podnebnih sprememb ni velike razlike – oboje spodbuja ljudi k uporu."

Grega Repovž,
urednik Mladine

Sejo odbora je namreč zahtevala prav poslanska skupina NSi, v kateri menijo, da je novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila v začetku decembra, "neprimerna". Moti jih, da vsebuje "prepoved projektiranja in vgradnje kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjskih stavbah in prepoved projektiranja in vgradnja kurilnih naprav na tekoča in trda goriva v strnjenih naseljih ter da onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja".

"Nesprejemljivo je, da vlada 121.000 gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki prispevajo dva odstotka emisij ogljikovega dioksida v Sloveniji, prepoveduje način ogrevanja in jih sili v menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški," je na seji dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.

"Če se danes ogrevaš na zemeljski plin ali lesno biomaso, boš lahko počel to tudi v prihodnje."

Tina Seršen,
državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je poslancem NSi očitala zavajanje javnosti. Zakon po njenih besedah namreč ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso, ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina, kot to trdijo. "Če se danes ogrevaš na zemeljski plin ali lesno biomaso, boš lahko počel to tudi v prihodnje," je bila jasna državna sekretarka. Slovenija mora po njenem prepričanju nadaljevati zeleni prehod, ki prinaša neštete gospodarske priložnosti in ustvarja nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Glede novega obračuna omrežnine je Seršen spomnila, da trenutni sistem izvira še iz časov nekdanje skupne države in so določene prilagoditve potrebne.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je pojasnila, da nov način obračunavanja omrežnine prinaša učinkovitejšo rabo omrežij. "Cilj spremembe obračuna ni zakomplicirati življenja in delovanja ljudi in industrije, spremembe prav tako niso namenjene kaznovanju, kot se prevečkrat zavaja v javnosti, temveč je cilj spodbujanje odjemalcev, da aktivno sodelujejo pri zelenem prehodu in predvsem pravični porazdelitvi stroškov uporabe sistema med vse odjemalce," je pojasnila.

Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so opozorili, da je še nekaj nejasnosti glede predlaganih sprememb energetskega zakona in novega načina obračuna omrežnine. Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zveze lastnikov gozdov Slovenije je bilo slišati kritike, da bo omejevanje uporabe lesne biomase za ogrevanje negativno vplivalo na lesno industrijo.

"Cilj spremembe obračuna ni zakomplicirati življenja in delovanja ljudi in industrije, spremembe prav tako niso namenjene kaznovanju, kot se prevečkrat zavaja v javnosti, temveč je cilj spodbujanje odjemalcev, da aktivno sodelujejo pri zelenem prehodu in predvsem pravični porazdelitvi stroškov uporabe sistema med vse odjemalce."

Duška Godina,
direktorica Agencije za energijo

V Umanoteri in Focusu se medtem zavzemajo za vztrajanje pri zelenem prehodu in opuščanju fosilnih goriv za potrebe ogrevanja. Za uporabo alternativnih goriv pri ogrevanju, s čimer bi se zmanjšalo onesnaževanje zraka, pa se z vidika ustvarjanja bolj zdravega okolja zavzemajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Na koncu skoraj osem ur trajajoče seje so člani odbora na glasovanju zavrnili vse tri sklepe, ki so jih predlagali poslanci NSi, med drugim, da bi odbor vlado pozval, naj umakne energetski zakon iz zakonodajne procedure.

"Tudi pri gorenju lesa predstavljajo glavno onesnaževalo, ki pri tem nastane, delci, ki so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom ter mikrometrskih delcev in najmanjših ultrafinih nanodelcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri."

NIJZ

Pri NIJZ so ta teden na svoji spletni strani zapusali, da skupino biomas uvrščamo les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. V dotičnem zapisu so pri NIJZ pojasnili, kaj se sprošča v zrak pri kurjenju različnih biomas in javnost poučili o škodljivosti snovi, ki se sproščajo pri gorenju lesa. Objavili so tudi primerjalne tabele izpustov iz malih kurilnih naprav med uporabo različnih energentov (primerjava: lesna biomasa, kurilno olje in zemeljski plin).

"V povezavi z onesnaževanjem zraka in s tem povezanimi vplivi na zdravje je uporaba lesne biomase kot goriva problematična tam, kjer pozimi pogosto nastajajo temperaturne inverzije in s tem vremenski pogoji, ki omogočijo, da se onesnažen zrak kopiči v razmeroma majhnem volumnu zraka," so še poudarili pri NIJZ in dodali, da obsežna uporaba lesne biomase lahko s celo vrsto polutantov povzroči tolikšno onesnaženje zraka, da to lahko pomembno vpliva na zdravje ljudi.

"Emisijam iz industrije, prometa in v zimskem času predvsem iz kurišč smo najbolj izpostavljeni v neprevetrenih kotlinah in dolinah, pa tudi v nekaterih ravninskih predelih Slovenije. Temu pogoju ustreza pretežen del površine Slovenije. Onesnaženost je še zlasti izrazita v obdobju temperaturne inverzije. Med onesnaževali so v zimskem obdobju najpomembnejši delci, na te pa se vežejo različna onesnaževala (strupene kovine, organske spojine, reaktivni plini)," so še zapisali in pridali, da je onesnažen zrak tako v Sloveniji kot tudi v ostalem razvitem svetu, najpomembnejši okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi. "Prispeva k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci z mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine in organske spojine."

"Tudi pri gorenju lesa predstavljajo glavno onesnaževalo, ki pri tem nastane, delci, ki so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom ter mikrometrskih delcev in najmanjših ultrafinih nanodelcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri," so opozorili pri NIJZ. 

"Najpomembnejši so vplivi na srce in žilje ter na dihala. Povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na žilju, ki imajo lahko za posledico pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta."

NIJZ

"Najpomembnejši so vplivi na srce in žilje ter na dihala. Povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na žilju, ki imajo lahko za posledico pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta," so dodali in opozorili, da so delci tudi rakotvorni. 

Najbolj ogroženi so bolniki z obstoječimi boleznimi srca in žilja ter dihal, starejši ljudje, majhni otroci in sladkorni bolniki. Ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku so najbolj ogroženi tisti, ki trpijo zaradi že obstoječih dihalnih in srčno-žilnih bolezni, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša. Celoten prispevek NIJZ je na voljo na tej spletni povezavi. 

PREBERITE TUDI:

• Zeleni spopad. Evropski desnici je uspelo boj proti podnebnim spremembam spremeniti v družbeni spopad. Piše Jure Trampuš. >>
• »Drv ne damo!« Piše Grega Repovž. >>