Umetna inteligenca bo vplivala na skoraj 40 odstotkov vseh služb

Najbolj ogroženi bodo slabo plačani poklici

Umetna inteligenca ogroža varnost zaposlitve po vsem svetu, hkrati pa ponuja "ogromno priložnosti" za povečanje nizke ravni produktivnosti in spodbujanje rasti, je ocenila izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. Po oceni IMF bo umetna inteligenca vplivala na 60 odstotkov delovnih mest v razvitih gospodarstvih.

Pričakuje se, da bo imela umetna inteligenca manjši učinek na delovna mesta v državah v razvoju, kjer bo verjetno vplivala na približno 40 odstotkov delovnih mest, v revnih državah pa bo ta delež znašal 26 odstotkov, je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejala Georgieva.

"Več je visokokvalificiranih delovnih mest, večji bo učinek," je povedala in se ob tem sklicevala na poročilo, ki ga je IMF objavil v nedeljo.

V tem poročilu je navedeno, da bo umetna inteligenca negativno vplivala na polovico delovnih mest; preostala delovna mesta pa bodo morda imela koristi od povečane produktivnosti zaradi uporabe umetne inteligence. "Vaše delovno mesto lahko popolnoma izgine, kar ni dobro, ali pa umetna inteligenca izboljša vaše delo, tako da boste dejansko bolj produktivni in vaš dohodek se bo povečal," je ocenila Georgieva.

"Umetna inteligenca je res nekoliko strašljiva. Vendar je tudi izjemna priložnost za vse."

Kristalina Georgieva,
izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada

Poročilo IMF obenem napoveduje, da bodo trgi dela v državah v razvoju na začetku občutili manjši vpliv umetne inteligence, vendar je tudi manj verjetno, da bodo imeli koristi od večje produktivnosti, ki bo nastala z njeno vključitvijo v delovno okolje.

"Umetna inteligenca je res nekoliko strašljiva. Vendar je tudi izjemna priložnost za vse," je za AFP dejala izvršna direktorica IMF.

Georgieva je v pogovoru prav tako ocenila, da bo leto 2024 verjetno "zelo težko leto" za fiskalno politiko po vsem svetu, saj si bodo države prizadevale odpraviti dolžniška bremena, nakopičena med pandemijo covida-19, in obnoviti izčrpane varnostne rezerve.

Dodaten pritisk bodo predstavljale tudi številne volitve, ki so napovedane za letošnje leto. Te bodo predstavljale dodaten pritisk na vlade, da povečajo porabo ali znižajo davke, da bi pridobile podporo ljudi.

"V približno 80 državah bodo potekale volitve in vemo, kaj se dogaja s pritiskom na porabo v času volilnih obdobij," je dodala. Po besedah Georgieve IMF skrbi, da bodo vlade po vsem svetu letos porabile veliko denarja in spodkopale težko pridobljeni napredek, ki so ga dosegle v boju proti visoki inflaciji.

Georgieva, katere petletni mandat na čelu IMF se izteče letos, obenem ni želela odgovoriti na vprašanje, ali se namerava potegovati za drugi mandat.

95049rzTKNo