Bo oblast prisluhnila kapitalu ali lokalnemu prebivalstvu?

Nevladne organizacije pozivajo k spremembi zakona o varstvu okolja

Glas za predlog novele zakona o varstvu okolja, ki bi med drugim izenačila standarde za izpuste iz naprav za sosežig in sežigalnic, pomeni glas za ljudi in čistejši zrak, so dan pred obravnavo na odboru DZ na vest poslancev potrkali pobudniki. Zavrnili so idejo, da bi se standarde izenačilo z uredbo, ne z zakonom, kar kot možnost omenja vlada.

Namen novele je na zakonski ravni določiti strožje mejne vrednosti izpustov iz sosežigalnic, tako da bi bile enake, kot so za sežigalnice, saj morajo biti enake strupene snovi urejene na enak način, je na današnji novinarski konferenci civilnodružbenih organizacij, ki so predlog novele v DZ vložile s podpisi volilcev, v Ljubljani dejala Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec.

Predvidene so tudi strožje določbe glede nadzora, obratovalnega monitoringa ter obveščanja ministrstva, občine in ljudi, prav tako je predlagano, da se nespoštovanje določb o mejnih vrednostih, obratovalnem monitoringu in poročanju opredeli kot prekršek, ne kot lahki prekršek, kot je trenutno določeno, je strnila Krajnc.

"Tu gre za nepolitičen zakon, gre za zdravje. V preteklosti smo prevečkrat poslušali le obljube. Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana v ustavi. Zdaj je priložnost, da politika stopi skupaj in zadevo dokončno uredi."

Miha Stegelj,
župan Kanala ob Soči

Dodala je, da se usklajujejo s pristojnim ministrstvom in poslanskimi skupinami, in napovedala, da v predlogu ne bo več uvedbe okoljske dajatve.

Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je ocenil, da lahko ta zakon, ki je po njegovih besedah apolitičen in neideloški, v trenutni sestavi DZ dobi široko podporo. "Edino glas 'za' je glas, s katerim lahko politiki izkažejo, da iskreno stojijo za zdravjem ljudi," je dejal in dodal, da predlog podpirajo tudi Skupnost občin Slovenije ter občinska sveta Kanala in Krškega.

Zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji je jasen primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom in zdravjem ljudi, je menil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. To, ali bo predlog potrjen, bo pokazatelj, kaj je koaliciji in celotni politiki bolj pomembno: zdravje ljudi ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi dobički, je menil in dodal, da imajo obljube, da bi se problematiko uredilo s podzakonskimi akti, 25-letno zgodovino, zato je čas, da se preneha s sprenevedanjem.

"Podpiram prizadevanja, ki so pripeljala do zakonodajnih sprememb. Poudarila bi, da mora država problematiko neenakih standardov urediti z zakonom in ne z drugimi akti, kot je denimo uredba. Te bi namreč vlade v prihodnosti po potrebi veliko lažje razveljavile."

Lena Penšek,
Greenpeace

Vlada je v mnenju o predlogu novele namreč navedla, da bi bila predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic nesistemska in da bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi.

Sopredsednik zunajparlamentarne stranke Vesna in vodja društva Ekokrog Uroš Macerl je poudaril, da bi bila kakršnakoli omilitev zakona oz. opredelitev standardov za sosežig le z uredbo "pljunek v obraz ljudi, ki že leta ob cementarnah in drugih sosežigalnicah trpijo nedopustno visoke emisije smrtonosnih plinov". Sprejem zakona po njegovem mnenju zavira kapital, ki namesto da bi del visokih dobičkov namenil za očiščenje izpustov, raje "skuša kupiti politiko". Poslance je pozval, naj "ostanejo ljudje" in vsaj nekoliko omilijo krivico, ki se dogaja ljudem ob teh napravah.

Prizadevanja za zakon podpirajo tudi v mednarodnih organizacijah Greenpeace in Amnesty International. Kot je dejala Lena Penšek iz Greenpeace Slovenija, stanje v Anhovem kaže na to, da se zdravje ljudi ter okolja in narave postavlja včasih na zadnje mesto, saj "boji v obrobnih krajih daleč od prestolnic in odločevalcev niso zadostna prioriteta, ker ne prinašajo političnih točk".

Metka Naglič iz Amnesty international Slovenija je poudarila, da vprašanja zdravja in življenja ter enakosti pravic terjajo zakonsko zaščito. To, da bi standarde določili z uredbo, ne z zakonom, bi bila "izdaja" ljudi na območju Anhovega in tistih, ki so dali svoj glas za zakonske spremembe, saj obstaja nevarnost, da bi se uredba spreminjala v skladu z vsakokratnimi interesi.

"Doseči želimo, da bo zakon določal strožje mejne vrednosti za izpuste iz sosežigalnic, da se izenačijo s sežigalnicami. Tudi medicinska stroka je enotna, da morajo biti polutanti urejeni na strožji način."

Kristina Kranjc,
Inštitut 8. marec

K sprejetju novele so pozvali tudi nekateri prebivalci z območja Anhovega. Predsednik Društva Eko Anhovo in Dolina Soče Bogomir Bavdaž je denimo dejal, da je nedopustno, da "lahko kapital in država zavajata ljudi, da živimo v čistem, normalnem, zdravem okolju", Franc Bevčar je opozoril, da so prebivalci doslej plačali visoko ceno - ogromno bolezni, razpad družin in uničeno okolje, Lucija Pascolat iz civilne iniciative Danes pa se je vprašala, kakšna je prihodnost doline, če se pa duši v nekontroliranih izpustih, in mladih, ki živijo "v žrelu kapitala".

Predlog novele je v prvem branju DZ novembra dobil podporo 50 poslancev, eden je bil proti, v sredo bo na mizi pristojnega odbora DZ. "Prvič se bo odločalo o tem, ali bodo oblast in politične stranke prisluhnile kapitalu, ki že desetletja ubija ... ali lokalnemu prebivalstvu, ki ima pravico živeti v zdravem in varnem okolju," je dejala Nika Kovač z Inštituta 8. marec in dodala, da imajo prvič občutek, da so slišani, tudi v tem, da je nujno spremeniti zakon, ne samo uredbo.