STA

 |  Družba

Študija / Stanje kitov in delfinov v Jadranu kljub pestrosti vrst slabše kot pred desetletji

Temu so botrovale različne grožnje, med drugim tudi obsežni poboji delfinov v 19. in 20. stoletju, so izsledke znanstvene študije povzeli v društvu Morigenos

Jadransko morje je eno od najbolj obremenjenih sredozemskih območij, stanje kitov in delfinov v tem morju pa je kljub pestrosti njihovih vrst slabše kot pred nekaj desetletji. Temu so botrovale različne grožnje, med drugim tudi obsežni poboji delfinov v 19. in 20. stoletju, so izsledke znanstvene študije povzeli v društvu Morigenos.

Društvo Morigenos je sodelovalo pri pripravi pregledne študije o kitih in delfinih v Jadranskem morju, v kateri so znanstveniki pregledali in strnili obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih in podali smernice za njihovo dolgoročno varstvo.

Kot so sporočili iz društva, študija objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica kaže na večplastnost stanja v Jadranu. Po eni strani je pestrost vrst kitov in delfinov v tem morju po navedbah društva večja kot si marsikdo predstavlja, saj tukaj stalno živi kar pet vrst, še dve pa se občasno pojavljata. Po drugi strani pa je Jadransko morje eno od najbolj obremenjenih sredozemskih območij, izpostavljeno mnogim človeškim dejavnikom, ki negativno vplivajo na stanje morskih ekosistemov in neposredno ogrožajo tudi jadranske kite in delfine.

Najštevilčnejša vrsta v Jadranu je progasti delfin, ki živi v globokem južnem Jadranu, v Sloveniji pa jih zabeležijo redko. Druga najštevilčnejša vrsta, ki je najbolj razširjena po celotnem Jadranu in živi tudi v slovenskih vodah, je velika pliskavka. V Jadranu je bil nekoč pogost tudi navadni delfin, ki pa je danes izredno redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin in pa Cuvierjev kljunati kit, ki je po navedbah Morigenos "absolutni svetovni rekorder v potapljanju na dah, saj se lahko potopi tudi do 3000 metrov in pod vodo ostane več kot tri ure". Občasno se pojavljata tudi brazdasti kit ter kit glavač, druge vrste pa Jadransko morje obiščejo izredno redko. Med njimi je recimo kit grbavec, ki je leta 2009 dva meseca bival v slovenskih vodah.

Kljub tem podatkom je stanje kitov in delfinov v Jadranu danes slabše kot je bilo pred nekaj desetletji. V obdobju med 19. stoletjem in sredino 20. stoletja je bilo po navedbah društva v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je med drugim vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Kot je pojasnil vodilni avtor študije Giovanni Bearzi, so delfine obravnavali kot škodljivce, njihovo ubijanje pa je bilo pogosto in razširjeno, predvsem zaradi zmanjšanja konfliktov z ribištvom. "V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali organi, pristojni za upravljanje ribištva, in ti poboji so se izvajali več kot stoletje, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja."

"Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo."

Tilen Genov,
predsednik društva Morigenos in soavtor študije

Danes se jadranski kiti in delfini soočajo z mnogimi grožnjami, ki vključujejo skupne učinke degradacije in izgube habitatov, prekomernega izlova njihovega plena, naključne smrtnosti v ribolovnih orodjih, antropogenega hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadran je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv ekosistem, poleg tega je v tem morju ribolov z vlečnimi mrežami najbolj intenziven na svetu.

"Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo" je poudaril predsednik društva Morigenos in soavtor študije Tilen Genov. "Podatki so jasni: če želimo zdravo in bogato morje, od katerega smo odvisni tudi ljudje, potrebujemo zdrave populacije velikih morskih plenilcev."

Avtorji verjamejo, da bo objavljena študija služila kot koristen vir informacij za raziskovalce v tej regiji, študente, odločevalce, ter vse tiste, ki jih zanimajo jadranski kiti in delfini, obenem pa bo koristna podlaga in osnova za prihodnje raziskave.

Društvo Morigenos delfine v Sloveniji in severnem Jadranu preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti nanjo, prav tako pa sodeluje pri preučevanju kitov in delfinov drugod po svetu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.