Komentar / Tudi mi smo krivi
Pa čeprav je kri na naših rokah zgolj metaforična

Protest Gibanja za pravice Palestincev v Državnem zboru
© Gašper Lešnik
Dejanje Gibanja za pravice Palestincev, ki je prejšnji teden med sejo v državnem zboru razvilo več palestinskih zastav, aktivistka pa je v zrak dvignila rdeče obarvane roke z napisom »sankcije zdaj«, je razkrilo veliko več kot le odnos slovenske politike do genocida v Gazi. Razkrilo je razliko med tistimi, ki imajo roke samo zato, da grabijo po stvareh, in tistimi, ki kdaj poprimejo še za koncepte. Poslanka SDS Jelka Godec se je odločila kri na rokah aktivistke vzeti dobesedno in neokusno izkoristiti prenos nacionalne televizije, da se ustraši za svojo varnost, poslanka Levice Nataša Sukič pa ji je v odgovor dala lekcijo iz – metafore. Pojasnila ji je, da intervencija v državnem zboru predstavlja simbolno podporo ljudem v Gazi in ne ogroža nikogar, da pa prebivalce Gaze ogrožajo oziroma ubijajo bombe, ki jih nanje meče Izrael.