»Če bomo Putinu dovolili zmagati, bo to nevarno tudi za nas«

Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg meni, da blokada ameriške pomoči že vpliva na Ukrajino

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes ocenil, da zamuda pri odobritvi nove ameriške pomoči Ukrajini že škoduje ukrajinskim silam na bojišču proti Rusiji. Pred zasedanjem obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju je še izrazil pričakovanje, da se bo predstavniški dom kongresa strinjal z nadaljnjo podporo Ukrajini.

Pojasnil je, da po navedbah poveljnikov ukrajinske vojske in predstavnikov zahodnih držav Rusija zaradi boljše oboroženosti na bojiščih že premaguje ukrajinske sile, ki morajo varčno uporabljati topništvo in strelivo za protizračno obrambno.

"Podpora Ukrajini ni humanitarni prispevek, podpora Ukrajini je naložba v našo lastno varnost," je ob tem poudaril Stoltenberg. "Če bomo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dovolili zmagati, to ne bo samo slabo za Ukrajince, tragedija za Ukrajince, ampak bo nevarno tudi za nas. Svet bo postal še nevarnejši, mi pa še bolj ranljivi," je opozoril.

Dejal je še, da je med nedavnim obiskom v Washingtonu opazil strinjanje glede nadaljevanja ameriške podpore Kijevu. Dodal je, da pričakuje, da se bo to odrazilo tudi v odločitvi ameriškega kongresa glede pomoči Ukrajini.

Senat kongresa je v torek odobril 95 milijard dolarjev vreden sveženj za pomoč tujini, ki obsega tudi 60 milijard dolarjev podpore Ukrajini. Predlog zakona gre zdaj v predstavniški dom, kjer pa njegova usoda ni jasna. Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je namreč v ponedeljek sporočil, da ne bodo obravnavali predloga zakona o novi pomoči tujini v sedanji obliki, ker ne vsebuje ukrepov za zaščito meje med ZDA in Mehiko pred priseljenci.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedal, da bo na prihajajoči münchenski varnostni konferenci lobiral pri ameriških kongresnikih glede tega vprašanja. "Poudariti moramo, da smo pripravljeni podpreti Ukrajino. To je vprašanje za vse nas," je dejal.

Članice Nata je dodatno razburil najverjetnejši kandidat republikancev za predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je nedavno namignil, da ne bi zaščitil zaveznic, ki ne namenjajo dovolj sredstev za obrambo. Zveza Nato je v sredo objavila nove podatke, po katerih bo 18 od 31 članic zavezništva letos doseglo cilj, da dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) nameni za obrambo.

Francoski obrambni minister Sebastien Lecornu je danes dejal, da se bo Francija pridružila evropskim silam, kot je Nemčija, pri doseganju tega cilja letos.

Stoltenberg je pred zasedanjem obrambnih ministrov poudaril, da je dobro, da evropske članice Nata povečujejo obrambne izdatke zaradi ruske agresije, vendar je posvaril pred poskusom, da bi se ločile od ZDA. "To ni alternativa Natu. To je pravzaprav način za krepitev Nata," je poudaril. Ob tem je vztrajal, da zaveza iz 5. člena severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi vsake članice, ki bo napadena, ostaja srce Nata. "To seveda velja za vse zaveznice," je dejal.

Nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo in izpolnjevanju zaveze na področju obrambnih izdatkov bosta sicer osrednji temi današnjega zasedanja obrambnih ministrov.

-aqewliIPeg