STA

 |  Svet

Podnebne spremembe / Številni ledeniki se hitro talijo in bi lahko izginili do sredine stoletja 

Samo na Kilimandžaru, gori Kenija in gorovju Rwenzori so se površine ledenikov od začetka 21. stoletja več kot prepolovile

Površina ledenika na skoraj 6000 metrov visokem Kilimandžaru v Tanzaniji je leta 1900 znašala 11,4 kvadratna kilometra, med letoma 2021 in 2022 pa le 0,98 kvadratnega kilometra

Površina ledenika na skoraj 6000 metrov visokem Kilimandžaru v Tanzaniji je leta 1900 znašala 11,4 kvadratna kilometra, med letoma 2021 in 2022 pa le 0,98 kvadratnega kilometra
© Wikipedia

Ledeniki v Afriki se zaradi podnebnih sprememb hitro talijo, številni pa bi lahko do sredine stoletja izginili, ugotavlja pred dnevi objavljena študija v reviji Environmental Research. Samo na Kilimandžaru, gori Kenija in gorovju Rwenzori so se namreč površine ledenikov od začetka 21. stoletja več kot prepolovile.

Površina ledenika na skoraj 6000 metrov visokem Kilimandžaru v Tanzaniji je leta 1900 znašala 11,4 kvadratna kilometra, med letoma 2021 in 2022 pa le 0,98 kvadratnega kilometra, ugotavlja študija, ki so jo izvedli strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije, Nove Zelandije in ZDA.

"Odkar so bila območja ledenikov prvič kartirana na prelomu 19. in 20. stoletja, je tako izginilo že več kot 90 odstotkov njihove površine."

Anne Hinzmann,
Univerza Erlangen-Nürnberg

Na približno 5300 metrov visoki gori Kenija se je površina ledenika skrčila z 1,64 kvadratnega kilometra leta 1899 na 0,07 kvadratnega kilometra med letoma 2021 in 2022, v gorovju Rwenzori na meji med Ugando in Demokratično republiko Kongo pa s 6,51 kvadratnega kilometra leta 1906 na 0,38 kvadratnega kilometra v letih 2021 in 2022, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Odkar so bila območja ledenikov prvič kartirana na prelomu 19. in 20. stoletja, je tako izginilo že več kot 90 odstotkov njihove površine," je pojasnila Anne Hinzmann z nemške Univerze Erlangen-Nürnberg.

Taljenje ledenikov ni mogoče neposredno pripisati naraščajočim temperaturam, ugotavljajo avtorji študije, ki pri tem opozarjajo na velik vpliv padavin. Deževna obdobja so namreč od konca 19. stoletja bolj suha, kar pomeni, da v gorah nastaja vse manj ledu. Več je tudi dni brez oblakov, tako da lahko sonce tali led tudi pri temperaturah pod ničlo.

ryVxh-TCr6U

cDmAIffgkro

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.