Kršitve v madžarski SKB

Banka SKB, ki je zadnja štiri leta v lasti madžarske bančne velikanke OTP, mora letos do konca aprila dokončno odpraviti kršitve, ki so jih v banki že pred dvema letoma odkrili inšpektorji Banke Slovenije, a jih SKB v prvotno določenem roku ni odpravila. Kako je mogoče, da ena največjih bank ne izpolni ukrepov in se ne drži rokov, ki jih postavi nadzorna institucija – še zlasti, če se kršitve nanašajo na področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki je eno najbolj občutljivih področij bančnega poslovanja, in če te kršitve pomenijo tudi prekrške in torej denarne globe? V SKB odgovarjajo s krilatico, da je »sodelovanje z regulatorjem in odpravljanje pomanjkljivosti« za vodstvo SKB in za njene lastnike »prednostna naloga«, kljub temu pa so nas »posvarili« pred škodovanjem ugledu banke.

Kako je že ta banka sploh prešla v roke banke OTP? Dolgoletna lastnica Société Générale je v začetku maja 2019 objavila, da je SKB banko, ki ima skoraj desetino bančnega trga, prodala največji madžarski banki, banki OTP. Prevzem je bil izpeljan decembra 2019, OTP pa je nato maja 2021 podpisala še pogodbo o nakupu Nove NKBM banke, katere prevzem je formalno končala februarja lani. Predsednik upravnega odbora OTP in njen pomembni lastnik je madžarski milijarder Sándor Csányi, tudi pomemben solastnik madžarske naftno-plinske družbe MOL, ki je julija 2021 za Planet TV povedal, da ima osebno »zelo dobre odnose« z madžarskim premierom Orbánom, da pa »prijateljstvo ne pomeni, da imamo vedno iste cilje; naši cilji so zgolj poslovni«. Kakorkoli; banki SKB in NKBM sta imeli konec leta 2022 po bilančno vsoti skupaj tik pod 30 odstotkov slovenskega bančnega trga in bi prehiteli NLB, če ta marca 2022 ne bi prevzela ruske Sberbank, zdaj N banke, in za las ohranila tržni primat.

Nova NKBM in SKB bosta predvidoma v nekaj mesecih združeni pod znamko OTP; kje bo sedež združene banke in katera uprava (NKBM ali SKB) bo »padla«, pa še ni znano. Vodenje SKB je sicer od prevzema OTP decembra 2019 kot glavna izvršna direktorica prevzela Anita Stojčevska, dolgoletna zaposlena, prej direktorica divizije SKB Poslovna mreža in Marketing, njena namestnica je Vojka Ravbar, dolgoletna vodilna SKB.

Inšpektorji so celo ugotovili, da SKB uradu za preprečevanje pranja denarja ni sporočila sumljivih transakcij.

V SKB banki na vprašanje, zakaj odkritih kršitev niso odpravili v prvotnem roku, ki jim ga je določila nadzornica Banka Slovenije, odgovarjajo s puhlicami: »Skladnost s predpisi je za nas prednostna naloga. Ugotovljene pomanjkljivosti smo začeli reševati takoj, večina zahtevanih sprememb pa je bila izvedena. Aktivnosti so v teku in tesno sodelujemo z Banko Slovenije, da bi jih čim prej zaključili.« Dokumentacija razkriva, da so inšpektorji Banke Slovenije pregled SKB opravili januarja in februarja 2022, preverjali pa so zlasti upoštevanje zahtev zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Ta zakon bankam nalaga ne le ustrezno interno organizacijo področja, kot sta imenovanje pooblaščenca za področje ter vzpostavitev protokolov za prepoznavo in obravnavo tveganj, pač pa od bank zahteva tudi vrsto preverjanj že pri sklepanju pogodb s strankami in pri specifičnih storitvah. Primera: banke morajo Uradu za preprečevanje pranja denarja poročati o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 evrov, pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, pa ob izplačilih dobitkov ali vplačilu stav nad 2000 evrov. Zakon za kršitve predvideva globe, globa od 6000 do 60.000 evrov je na primer predvidena za banko, ki pooblaščencu ne zagotovi »ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za opravljanje njegovih del in nalog«.

Inšpektorji Banke Slovenije so v SKB v začetku leta 2022 ugotovili več nepravilnosti, na organizacijski ravni (funkcijo pooblaščenca je opravljala oseba brez ustreznih izkušenj, ekipa je bila neizkušena in nestabilna, pooblaščenec je bil umeščen v sektor varnosti namesto podrejen neposredno upravi) in tudi na operativni ravni. Pri pregledu naključnega vzorca strank so inšpektorji v več primerih ugotovili, da podatki o strankah niso ustrezno zbrani, niso opredeljene ocene tveganosti, in kljub zaznanim povečanim tveganjem pri strankah banka ni izvedla poglobljenega pregleda. V naključnem vzorcu so odkrili tudi osem strank, pri katerih SKB ni proučila ozadja in namena transakcij ter ni ugotovila izvora sredstev, čeprav je šlo pri strankah za odstopanje od običajnega poslovanja oziroma za neobičajne (visoke) transakcije. Banka Slovenije je zaradi odkritih kršitev SKB izdala odredbo o odpravi kršitev, zoper katero pa je SKB vložila ugovor, ki ga je Banka Slovenije v celoti zavrnila. To pomeni, da je bila SKB dolžna izvršiti »popravljalne« ukrepe, kot jih je zahtevala Banka Slovenije; in sicer delno do konca leta 2022, delno pa do konca marca 2023. Eden od ukrepov je bil, da mora SKB do konca leta 2022 organizirati področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma kot samostojen organizacijski del v banki, neposredno podrejen upravi.

Junija lani je Banka Slovenije izvedla nov inšpekcijski pregled in ugotovila, da SKB kljub naloženim ukrepom ni odpravila več kršitev, vezanih na preverjanje strank, oziroma če citiramo dokument Banke Slovenije, na »pomanjkljivo določanje ocene tveganosti stranke, neizvajanje poglobljenega pregleda v primeru visoko tveganih strank in pomanjkljivo obravnavo zaznanih odstopanj od običajnega poslovanja«. Inšpektorji so celo ugotovili, da SKB v nekaterih primerih Uradu RS za preprečevanje pranja denarja ni sporočila sumljivih transakcij. Banka Slovenije je zoper banko uvedla nov prekrškovni postopek in ji vnovič naložila odpravo nepravilnosti, nekaterih najkasneje do konca aprila letos.

V naključnem vzorcu so inšpektorji odkrili tudi osem strank, pri katerih SKB ni proučila namena transakcij in ugotovila izvora sredstev, čeprav je šlo za neobičajne transakcije.

»Banka od izdaje odredbe odpravlja vse v odredbi naštete pomanjkljivosti. Aktivnosti izvajamo skladno s postavljenimi roki,« trenutno stanje opisujejo v SKB.

Glavno vprašanje seveda ostaja, zakaj SKB v prvotnem roku ni uredila enega tudi z vidika ugleda najpomembnejših področij bančnega poslovanja in takoj izvedla vseh ukrepov Banke Slovenije. Omenimo še, da je po prehodu pod okrilje madžarske OTP začela SKB poslovati z nekaterimi podjetji, ki so prešla v madžarsko last. Septembra 2020 je pod vlado Janeza Janše na primer Telekom prodal Planet TV madžarski družbi TV2 media, Planet TV pa je nato zgolj mesec kasneje, oktobra 2020, odprl račun ravno pri SKB banki, kažejo javne baze. Prav tako je tudi madžarski avtomobilski prodajalec Autowallis, potem ko je jeseni 2021 prevzel trzinski Avto Aktiv, ki med drugim trži vozila blagovnih znamk BMW, Jaguar, Land Rover, po vstopu odprl račun pri SKB.