Plačilna lista državnega sveta
Državni svet je najel Mira Petka in Čandrovo Kreativno bazo
Mitja Čander na ustanovitvi Platforme sodelovanja Anžeta Logarja
© Borut Krajnc
Državni svet je organ, iz katerega bi morali prihajati glasovi zagovornikov socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, ki naj bi pri sprejemanju zakonodaje izboljšali ali celo nevtralizirali vpliv političnih strank v državnem zboru. A v praksi državni svet že leta velja za politično ugrabljeno institucijo, ki je bolj kot nevtralizator politike ozvočevalec politik političnih strank, trenutno tistih z desnice. Konec leta 2022 je vodenje državnega sveta od Alojza Kovšce (ta zdaj vodi Lovsko zvezo Slovenije) prevzel podjetnik Marko Lotrič. Kovšca je bil, kot se spomnimo, skupaj z Zdravkom Počivalškom soustanovitelj stranke Konkretno, ki je bila del Janševe vlade.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Mitja Čander na ustanovitvi Platforme sodelovanja Anžeta Logarja
© Borut Krajnc
Državni svet je organ, iz katerega bi morali prihajati glasovi zagovornikov socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, ki naj bi pri sprejemanju zakonodaje izboljšali ali celo nevtralizirali vpliv političnih strank v državnem zboru. A v praksi državni svet že leta velja za politično ugrabljeno institucijo, ki je bolj kot nevtralizator politike ozvočevalec politik političnih strank, trenutno tistih z desnice. Konec leta 2022 je vodenje državnega sveta od Alojza Kovšce (ta zdaj vodi Lovsko zvezo Slovenije) prevzel podjetnik Marko Lotrič. Kovšca je bil, kot se spomnimo, skupaj z Zdravkom Počivalškom soustanovitelj stranke Konkretno, ki je bila del Janševe vlade.
Časnik Delo je že marca lani poročal, kako je novi predsednik Lotrič »podlegel« pritiskom SDS. Za svetovalca si je želel postaviti Braneta Golubovića (LMŠ, zdaj Svoboda) in z njim politično uravnotežiti kabinet; sekretarka državnega sveta je namreč Monika Kirbiš Rojs, desna roka ministra SDS Zvonka Černača v zadnji Janševi vladi, piarovka sveta pa je bivša kandidatka SLS za predsednico države Suzana Lara Krause. Lotriču je spodletelo; da mu politična nevtralizacija tudi sicer ne uspeva, pa kažeta še dva primera.
Decembra lani je državni svet, ki davkoplačevalce na leto stane 3,2 milijona evrov, imel zgodovinsko najvišje mesečno nakazilo; za plačila pogodbenikom je porabil skoraj 290 tisoč evrov, kot kaže baza Erar. Med številnimi decembrskimi prejemniki se med tistimi z največjimi prejemki pojavljata Kreativna baza, torej piarovsko podjetje v lasti Maje in Mitje Čandra, založnika (Beletrina) in zaveznika Anžeta Logarja (SDS) pri Platformi sodelovanja, in samostojni podjetnik Miro Petek, bivši novinar in poslanec SDS, ki je prvega pol leta zadnje Janševe vlade vodil urad za komuniciranje.
In kaj sta naredila za državni svet? Kreativna baza je za 17.919,36 evra opravila »storitve svetovanja na področju odnosov z javnostmi in medijsko komuniciranje državnega sveta in podporo izvedbi promocijskih vsebin sveta s primernimi komunikacijskimi orodji in prilagoditev predstavitvenih vsebin«. Miro Petek pa je za 10.500 evrov pripravil »strategijo državnega sveta na področju komuniciranja in odnosov z javnostmi in zasnovo infografik in animacij ter digitalnih kampanj«. Državni svet ima sicer notranjo piarovsko službo. Med večjimi prejemniki denarja državnega sveta decembra je tudi pravnik Matej Avbelj, profesor na zasebni Novi univerzi Petra Jambreka; dobil je 14.640 evrov za »pravno mnenje v zvezi z ustavno skladno možnostjo odpovedi vetu«.
Omenimo še, da je bil predsednik državnega sveta Lotrič nedavno gost podkasta Na tekočem, ki ga pripravlja Zala Klopčič, podpredsednica podmladka SDS in kandidatka SDS za evropske volitve. Enourni pogovor z Lotričem je nosil naslov »V Sloveniji imamo preveč korupcije«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.