Ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pritiski demagoških interpretacij in groženj z referendumi

Odziv na izjavo Komisije za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 

V sredo, 6. marca, je Državni zbor izvedel drugo obravnavo predloga Zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Po razpravi je koalicija predlagala umik 5.a člena, ki je postal predmet najbolj burnih političnih odzivov. Podpisnice in podpisniki menimo, da je ta umik še en v vrsti neposrečenih poskusov kompromisa, dobro znanih iz zgodovine bojev za pravice manjšin – ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pritiski demagoških interpretacij in groženj z referendumi.

V torek, 5. marca, je Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti na 24. redni seji potrdila izjavo »Poučevanje maternih jezikov otrok priseljencev v slovenskih osnovnih in srednjih šolah« in jo poslala predsednici DZ, predsednici Odbora za kulturo DZ, vodjem poslanskih skupin in medijem.

Izjava, s katero se je komisija odzvala na predlog zakona, predvsem pa na besedilo 5.a člena, ki je bil kot amandma predlagan v drugi obravnavi, vsebuje dve problematični tezi.

1) Komisija »meni, da uvajanje poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, kot je predviden[o] v 5.a členu (...), ne deluje v korist slovenski državi in njenim prebivalcem.«

Mnenje o tem, ali določena zakonska ureditev deluje ali ne deluje v korist slovenski državi in njenim prebivalcem, je – kot vsako mnenje – v izhodišču subjektivne narave. Da bi se kot mnenje vsaj približalo objektivni veljavi, mora biti minimalno oprto na dejanskost, v tem primeru na dejansko besedilo predlaganega člena.

Iz besedila predloga izhaja, da ne člen in ne njegova obrazložitev nikakor ne govorita o »uvajanju poučevanja« teh jezikov v osnovnih in srednjih šolah. Ministrstvu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje, člen zgolj nalaga, naj »spodbuja učenje maternega jezika in kulture za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, spodbuja sodelovanje javnih in zasebnih šol pri učenju njihovega maternega jezika in kulture ter ozavešča o možnostih za učenje«.

Pavšalna interpretacija dikcije zakonskega predloga je sporna že v načelu. Še bolj problematična pa postane ob upoštevanju družbenega konteksta, v katerega se izjava Komisije umešča – in kjer pavšalne kritike zakonskega predloga z veliko hitrostjo pridobijo demagoški in ksenofobni ton. (»V Sloveniji govorimo slovensko! Naj tako tudi ostane,« sporoča denimo spletni oglas parlamentarne stranke Nova Slovenija.)

2) V nadaljevanju izjave Komisija najprej zapiše, da je predlagana zakonska ureditev »s pravnega stališča vprašljiva, s praktičnega pa vsaj na nekaterih področjih neizvedljiva«, za kar ne navaja konkretnih utemeljitev. Pri tem Komisija ne naslavlja pravne argumentacije vlagateljev amandmaja, ki se opira na mednarodno sprejete zaveze in standarde ter trdi, da bi predlagani amandma nadgradil obstoječe določbe Zakona o osnovni šoli, ki že omogoča učencem priseljencem pouk maternega jezika ob vključitvi v osnovno šolo. Treba je omeniti, da isti člen tega Zakona nalaga, da se za otroke slovenskih izseljencev organizira pouk slovenskega jezika in kulture.

Komisija dodaja tudi arbitrarno in strokovno neutemeljeno tezo, da »za učence in dijake ne bi bilo dobro, da bi navidezno všečna rešitev tem istim učencem in dijakom oteževala usvajanje učne snovi, ki jo potrebujejo za pridobitev ustrezne izobrazbe in kakovostno vključevanje v slovensko družbo.«

Teza, da dopolnilne izobraževalne dejavnosti, ki so namenjene uresničevanju pravic pripadnikov manjšin, prav za te predstavnike predstavljajo breme in ogrožajo njihovo siceršnje izobraževanje in integracijo, je z eno besedo cinična. Takšna trditev je v nasprotju tako z jezikoslovno teorijo kot empiričnimi raziskavami, ki kažejo, da razvijanje jezikovnih kompetenc v maternem jeziku olajšuje učenje slovenščine za novopriseljene učence, prispeva k njihovemu občutku sprejetosti in tako pozitivno vpliva na motivacijo za učenje jezika okolja in sodelovanje pri šolskem delu. Pri tem učiteljice in učitelji pouka maternega jezika in kulture lahko pomembno prispevajo kot vezni člen med učenci, starši in šolo: lahko pomagajo pri reševanju težav, povezanih z vključevanjem v slovenski administrativni sistem, oziroma delajo na premagovanju predsodkov in stereotipov. Pri otrocih, ki v Sloveniji že odraščajo kot dvojezični pa spodbujanje strukturiranega učenja enega izmed njihovih primarnih jezikov ne more ogroziti usvajanja učne snovi, ki poteka v slovenščini, tako kot ga ne ogroža učenje angleščine, nemščine in drugih jezikov.

Diskurzivne strategije, s katerimi se ksenonofobija preoblači v skrb za tiste, proti katerim je usmerjena, so znane tako iz preteklosti kot iz sedanjosti. Zato menimo, da bi Komisija nedvomno ravnala preudarneje, če bi v duhu razsvetljenstva oceno o škodi ali dobrobiti izvrševanja manjšinskih pravic prepustila tistim posameznicam in posameznikom, ki so pravic deležni.

Doc. dr. Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU

Prof. dr. Tanja Petrović, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU

Izr. prof. dr. Ana Hofman, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU

Zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Oddelek za psihologijo FF UL

Prof. dr. Oto Luthar, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU

Prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, FF UL

Prof. dr. Vojko Gorjanc, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta

Izr. prof. dr. Alenka Bartulović, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF, UL

Prof. dr. Alenka Zupančič, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Prof. dr. Simona Kranjc, predstojnica Oddelka za slovenistiko FF UL

Izr. prof. dr. Darja Fišer, izvršna direktorica Clarin ERIC/Inštitut za novejšo zgodovino

Dr. Biljana Žikić, Kulturni center Danilo Kiš

Dr. Katja Kobolt, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU

Izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UL

Andrej E. Skubic, pisatelj, prevajalec in jezikoslovec

Dr. Marijanca Ajša Vižintin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Izr. prof. dr. Peter Klepec, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Dr. Marisa Žele, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Doc. dr. Aleš Bunta, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Arsalan Reihanzadeh, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Doc. dr. Boštjan Nedoh, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Dr. Aleš Mendiževec, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Dr. Uroš Kranjc, Filozofski inštitut ZRC SAZU ZRC SAZU

Izr. prof. dr. Andreja Hočevar, Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL

Doc. dr. Ina Ferbežar, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF UL

Dr. Mojca Kovačič, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU

Doc. dr. Nataša Gregorič Bon, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU

Doc. dr. Maja Petrović Šteger, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU

Prof. dr. Mitja Velikonja, Katedra za kulturologijo FDV UL

Prof. dr. Peter Stanković, Katedra za kulturologijo FDV UL

Izr. prof. dr. Natalija Majsova, Katedra za kulturologijo FDV UL

Doc. dr. Jernej Kaluža, Oddelek za sociologijo FF in FDV UL

Dr. Janez Pirc, Inštitut za narodnostna vprašanja

Dr. Alma Bejtullahu, Univerza v Würzburgu

Izr. prof. dr. Jure Gombač, ZRC SAZU, Univerza v Novi Gorici

Dr. Mojca Medvešek, Inštitut za narodnostna vprašanja

Dr. Namita Subiotto, Oddelek za slavistiko FF UL

Doc. dr. Irena Šumi, Fakulteta za socialno delo UL

Prof. dr. Mojca Kovač Šebart, Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL

Prof. dr. Marina Lukšič Hacin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Dr. Sabina Zorčič, Inštitut za narodnostna vprašanja

Izr. prof. Dan Podjed, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU

Dr. Nina Vodopivec, Inštitut za novejšo zgodovino

Prof. dr. Jasna Mažgon, Slovensko društvo pedagogov

Doc. dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije

Izr. prof. dr. Borut Mikulec, Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL

Izr. prof. dr. Barbara Samaluk, Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL

Doc. dr. Katja Jeznik, Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL

Izr. prof. dr. Rok Stergar, Oddelek za zgodovino FF UL

Prof. dr. Monika Kalin Golob, Katedra za novinarstvo FDV UL

Izr. prof. dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta UL

Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, Katedra za novinarstvo FDV UL, Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU

Prof. dr. Milica Antić Gaber, Oddelek za sociologijo FF UL

Mag. Brankica Petković, Mirovni inštitut

Dr. Veronika Bajt, Mirovni inštitut

Dr. Ana Frank, Mirovni inštitut

Katerina Kočkovska Šetinc, Mirovni inštitut

Izr. prof. dr. Damijan Štefanc, Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL

Izr. prof. dr. Janja Žmavc, Pedagoški inštitut

Mag. Sabina Autor, Pedagoški inštitut

Prof. dr. Roman Kuhar, Oddelek za sociologijo FF UL

Vesna Liponik, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Dr. Marija Jurić Pahor, Inštitut za narodnostna vprašanja

Prof. dr. Miran Komac, Doktorski študij Medetnični odnosi FDV UL

Izr. prof. dr. Branislava Vičar, Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF UM

Dr. Katalin Munda Hirnök, Inštitut za narodnostna vprašanja

Dr. Tatjana Balažic Bulc, Oddelek za slavistiko FF UL

Izr. prof. dr. Veljko Pejović, Fakulteta za računalništvo in informatiko UL

Prof. dr. Rajko Muršič, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF, UL

Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo, UL

Izr. prof.dr. Jelka Zorn, Fakulteta za socialno delo, UL

Prof. dr. Vesna Požgaj Hadži, Oddelek za slavistiko FF UL

Izr. prof. dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje FDV UL

Izr. prof. Blanka Bošnjak, Oddelek za slovanske jezike in književnosti UM

Dr. Robert Devetak, Inštitut za narodnostna vprašanja

Izr. prof. dr. Ksenija Šabec, Katedra za kulturologijo FDV UL

Doc. dr. Rok Benčin, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Dr. Jasminka Dedić, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije

Dr. Iztok Šori, Mirovni inštitut

Prof. dr. Jelica Šumič Riha, Filozofski inštitut ZRC SAZU

Dr. Maja Ladic, Mirovni institut

Prof. dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo UL

Izr.prof. dr. Mojca Urek, Fakulteta za socialno delo UL

Doc. dr. Matejka Grgič, Oddelek za prevajalstvo FF UL