»Zakon skladu ne prepoveduje oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini«

Ministrstvo za solidarno prihodnost se odziva na domnevno vložitev kazenske ovadbe zoper Črtomirja Remca

Stanovanjski zakon, resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu in poslovna politika Stanovanjskega sklada RS (SSRS) 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini, so v odzivu na medijsko poročanje o ovadbi proti direktorju SSRS dejali na resornem ministrstvu.

Časnik Delo je danes objavil, da je bila po njegovih informacijah na vrhovno državno tožilstvo vložena kazenska ovadba proti direktorju SSRS Črtomirju Remcu zaradi suma zlorabe uradnega položaja oz. zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, ki jo predpisuje zakon.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je objavilo, da ni seznanjeno z ovadbo, da pa očitki, kot jih navaja časnik, po oceni ministrstva "niso vsebinsko osnovani".

Stanovanjski zakon, resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, sprejeta leta 2015, in poslovna politika SSRS 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini, pravi ministrstvo.

"Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovno najemnino, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino približno 450," so zapisali.

Ob tem so poudarili, da si od same vzpostavitve ministrstva prizadevajo, da bi stanovanjski skladi, tako republiški kot lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, "ki jo razumemo kot enega od temeljev socialne politike".

Zavedajo pa se, da primernih pogojev, ki bi to omogočali, ni. "Vsa stanovanja, ki jih je SSRS zgradil, so bila financirana iz lastnih sredstev in posojil - za slednje, če jih je želel dobiti, je moral svoje projekte ekonomsko upravičiti, kar je lahko dosegel zgolj z napovedjo stroškovne najemnine," so navedli.

"To je predvsem neposredna posledica tega, da država do sedaj, do mandata aktualne vlade in začetka delovanja ministrstva za solidarno prihodnost, ni izdatno vlagala v delovanje stanovanjskega sklada. Ta je zato moral za svoje delovanje močneje zasledovati ekonomsko logiko," so dodali.

Lanska dokapitalizacija SSRS s 25,5 milijona evrov je bila "prvi korak v smer krepitve javne, od trga neodvisne službe, ki je posledično že vodila v ustrezno znižanje najemnine pri novih projektih stanovanjskega sklada", je zapisalo ministrstvo in potrdilo, da bo enak znesek zagotovilo tudi v letošnjem in prihodnjem letu ter s tem prispevalo h krepitvi javne najemne mreže in dostopnosti stanovanj.

Na ministrstvu se sicer strinjajo, da je delovanje na področju javnega najemnega trga neusklajeno, kar je neposredna posledica odsotnosti državne javne stanovanjske politike od osamosvojitve naprej. Zato se zavzemajo za vzpostavitev državnega sistemskega vira financiranja javne stanovanjske gradnje ter ureditev področja neprofitnih stanovanj - tako pri določanju najemnin kot tudi pri dodeljevanju stanovanj. Pričakujejo, da bodo s tem vzpostavili pogoje za enotno delovanje javnih skladov, okrepili javno gradnjo in zagotovili njeno razvojno naravnanost.