Strelski napad v Sloveniji / Kdaj je prevencija smiselna in kdaj ne?

Slovenske osnovne šole je malodane zajela kolektivna histerija

Osnovne šole je malodane zajela kolektivna histerija – v sredo, 10. aprila, naj bi udaril napadalec in streljal v eni od slovenskih šol. Odzvala so se vodstva šol in tudi pristojno ministrstvo z natančnimi navodili, kako naj šole ravnajo. Vsi se bojijo, da bi lahko prišlo do ponovitve strelskega pohoda na Finskem nekaj dni nazaj ali do podobnih morilskih ravnanj, ki smo se jih nagledali na ameriških šolah, pa tudi v nam bližnjih državah.

Podlaga za takšno preventivno ravnanje je bilo striktno navodilo policije, ki je v paniko spravilo marsikatero osnovno šolo v državi, in teh je okoli 770. Splošna sumničavost, pregledovanje torb, zaklepanje šolskih prostorov, oprezanje za neznanci, uvedba varnostnika in kup drugih okoliščin, ki spremljajo in bodo sledile navodilu, so po vsem sodeč na zelo trhlih temeljih. Pričakovali bi trezen odziv stroke, varnostne in šolske, a ga še nismo dočakali in tudi mediji zaenkrat niso opravili svojega dela.

Vprašajmo se, ali so policija in šole reagirali pravilno in ustrezno – se pravi, ali so na policiji dobro preučili okoliščine verjetnosti možnega napada, ki na podlagi indicev odtehta napovedani ukrep. So vsi napovedani preventivni ukrepi upravičeni in ali je policija temeljito preverila vse informacije, povezane z realno grožnjo streljanja, zaradi česar so se te pokazale za verodostojne in niso zgolj plod pisanja objestnega anonimneža?

Možnost in verjetnost napada

Ljubljanski župan je povedal, da je občina okrepila varovanje osnovnih šol, ki bodo do konca tedna dobile svojega varnostnika. Zaenkrat vemo, da je policija zagnala preventiven poziv na podlagi spletnega komentarja, ki je bil objavljen vsega tri minute, nato pa izbrisan. Neznani pisec je v njem omenil, da se bo nekaj podobnega kot na Finskem zgodilo tudi pri nas, policija pa je reagirala na prijavo občana. Datum naj bi bil določen: 10. april.

Poznamo oceno policije, da v komentarju niso bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, pa vendar so pozvali k preventivnemu ravnanju na način, da so mobilizirali vse osnovne šole v državi, čemur je s svojim navodilom sledilo tudi ministrstvo. Situacija je nenavadna: čeprav ni elementov kaznivosti dejanja, so na nogah vodstva šol, starši, ministstvo in najširša javnost? Kaj natančno podeljuje komentarju status realne grožnje?

Še huje, na koncu je vodja oddelka za organizirano kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Stojan Belšak ugotovil, da je »možnost napada majhna«. Smiselno bi se bilo vprašati, kako velika mora biti, da se policija odzove na opisani način in na čem je utemeljena navedena ocena?

Podlaga za preventivno ravnanje

Se pravi: je bila na policiji izdelana ustrezna presoja, v kateri bi opredelili stopnjo resnosti in preverjenosti, in kaj je ta ugotovila? Je v dosedanjih primerih policija reagirala podobno v primeru posamičnih spletnih komentarjev in kaj stori v primeru neresnih šaljivcev?

Absolutno ne želim minimizirati pomena preventivne akcije, šole in ministstva tudi niso imela izbire, toda argument policije je šibak in na to je potrebno opozoriti. Zaenkrat lahko uganemo, da je takšen: bolje, da vsi ravnamo preventivno in rešujemo življenja, četudi nevarnosti skoraj ni, kot da bi se zgodilo najhujše. Toda če velja v tem primeru, mora v vseh drugih podobnih, teh pa gotovo ni malo.

Najbrž bi bilo povsem neprimerno, če bi se policija s podobnim navodilom odzvala vsakič ob zaznavi vsebinsko podobnega komentarja in za talca vzela velik del slovenske javnosti. Končno je skrajno pomembno, da s svojimi izjavami in manevri ne izziva tistih, ki bi lahko dobili idejo, da storijo tisto, pred čimer se izvaja prevencija, s tem pa ustvarili razmere samouresničujoče se prerokbe. Mimogrede: kaj bo policija storila, če se v naslednjih tednih pojavijo šaljivci, morda kar med učenci, ki bodo kopirali omenjeni komentar in ga objavili na spletu? Se bodo preventivne akcije potem kar nadaljevale?

Razumljivo ni niti, zakaj bi storilec udaril na dan, ki ga je napovedal, če bo v javnosti zaznal, da so se varnostni ukrepi zgostili – morda bo raje izbral kakšnega drugega. V takšnih razmerah je odločilno, da se ne ustvarja splošna panika, od policijske presoje o nujnosti preventivnih ukrepov povsem ločena pa je dilema, kako naj v primerih spontanih spletnih groženj reagirajo vodstva šol, da se bodo uspela izogniti nepotrebni zmedi in splošnemu kaosu. Očitno jih te dni čaka resen test, kako se obnašati v ustvarjenih razmerah strahu in negotovosti.

Potrebna bo analiza

Ravnanje policije v tem primeru vsekakor zahteva temeljito analizo pravilnosti sproženih ukrepov in celovit premislek glede na verodostojnost tokratne grožnje. Nesmiselno bi bilo ugotavljanje, da je škoda zaradi sprejetih ukrepov večja od sicer hvalevredne namere po ustreznem previdnostnem obnašanju.

Vsekakor je nekaj strahovito narobe, če bi se pokazalo, da policija po eni strani izrecno miri ravnatelje in vodstva šol, po drugi pa neupravičeno ustvarja paniko. Če ugotavlja, da je »možnost napada v slovenskih šolah malo verjetna«, potem si mora kar sama pripisati občutek, da ni ravnala posebej modro v primeru, ko bi se pokazalo, da res ni.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**