Lažen alarm v šolah?

Golobov sekretar razkril preveč: informacija o napadu na šole podtaknjena s strani Rusov

Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, se pred kamerami ni zadržal pri razkritju intrigantnega podatka: zdaj že famozna »suha vaja« osnovnih šol ob spletni grožnji s streljanjem 10. aprila naj bi temeljila na podtaknjeni informaciji. Kaj to pomeni? Nujno tole: da je bila lažna in neresnična. Podtaknjena s strani koga in zakaj?

Po tistem, ko javnost še zdaj ni bila deležna prepričljivih pojasnil, čemu je slovenska policija alarmirala vse osnovne šole in povzročila neverjeten nemir, pa še to ne vseh na enak način, po debaklu v ravnanju policije in slabostih v reagiranju šol, smo pred odkritjem nekega novega dodatnega dejstva. V pogovoru na predvečer napovedanega dogodka pri Urošu Slaku je omenjeni sekretar 9. aprila v studiu POP TV namignil, da je spletni komentar del zrežiranih napadov proti Sloveniji. Nedvomno podatek, ki bi zahteval resno reinterpretacijo vsega, kar nam je doslej povedala policija in razmislek, kaj natančno se je dogajalo.

Podtikanje alarmantnih informacij

Je Volk vedel več od policije ali pa je morda policija sledila navodilom vlade? Slak ga je spraševal o varnostni situaciji v državi po ruskih kibernetskim napadih na slovensko infrastrukturo in izgonu ruskega diplomata. Zanimalo ga je, ali je po izgonu uslužbenca ruskega veleposlaništva Sergeja Lemeševa, ker naj bi sodeloval pri »ruskih propagandnih aktivnostih zoper interese Slovenije«, naša država še bolj ogrožena. Lemešev naj ne bi bil le diplomat, temveč član ruske zunanje obveščevalne službe.

Da je stopnja ogroženosti že dlje časa povišana in da si kibernetski napadi še kar sledijo, je bil poudarek pogovora, Golobov sekretar za nacionalno varnost pa je nato pojasnil:

»Zdaj imamo druge nevarnosti. Zdaj imamo nevarnost podtikanja alarmantnih informacij, kot je bil primer v šolah, ki so nevarne zato, ker se je to na Finskem v resnici zgodilo. Danes zjutraj smo imeli eno situacijo na Danskem, zelo podobno kot pri nas.«

Zakaj je ta razlaga šokantna? Ker smo doslej verjeli pojasnilom policije, da je nekdo objavil grožnjo v spletnem komentarju, da je avtor izbral vzdevek »Slava Rusiji«, da je bil objavljen na enem od portalov le nekaj minut, potem pa izbrisan, kar so na policiji kot dejanje pohvalili. Volk pa govori o nečem drugem: podtaknjeni alarmantni informaciji, s čimer meri na omenjeno grožnjo.

Nepretehtana odločitev?

Spraševal sem se že, ali je policija ob tem predhodno naredila oceno stopnje ogroženosti in presodila, kako verjeten je opisani napad. Ves čas nas je mirila, da je možnost majhna, do danes pa ni navedla nobene evidence v podporo svoji odločitvi o alarmiranju šol. Zato se ves čas poraja sum o nepretehtani odločitvi, ki ni bila zgolj slabo skomunicirana, brez ustreznic smernic, ampak v zahtevi po prevenciji tudi nesorazmerna.

Volk je nato v studiu pojasnjeval varnostno situacijo v državi in povedal, da so izgonu uslužbenca sledili kibernetski napadi, ki se mu niso zdeli nič posebnega in je njihovo težo minimiziral. Tudi omenjeno spletno grožnjo s strelskim napadom je postavil v isti kontekst, opozoril na povečano število terorističnih groženj po svetu in potem omenil še tiste, povezane z olimpijskimi igrami v Parizu.

Podatek, da bi lahko za spletno grožnjo s streljanjem stala Rusija, bi morda lahko kvečjemu okrepil smiselnost preventivnega ravnanja, a je Volk dan pred tem to vendarle ocenil za »podtikanje alarmantnih informacij«. S tem je najmanj diskreditiral celotno preventivno akcijo. Kdo je potemtakem ravnal nespametno: on ali policija? Eni in drugi? Sta vlada in policija sploh izmenjali svoje informacije o dogajanju?

Razkritje portala 24ur.com

Zaenkrat se vse bolj zdi, če verjamemo Volku, da je bila panika v šolah nepotrebna, saj je bil komentar podtaknjen. Je bila potem zmeda policije zaigrana, neuigranost šol pa pristna, ker smo bili priča bolj perfidnemu scenariju? Dokazov ni. Kaj se je sploh dogajalo? Jure Tepina, urednik portala 24ur.com (POP TV), ki je objavil spletni komentar, je danes, 11. aprila, prvič pojasnil šokantne okoliščine objave komentarja:

»Drugega aprila zjutraj smo na našem spletnem portalu zaznali neprimeren komentar. Članek o streljanju v šoli na Finskem je uporabnik z imenom “Slava_Rusiji” komentiral z besedami: ’10. aprila bo pa pri nas.’ Komentar smo zaradi neprimernosti in kršenja naših pravil izbrisali v nekaj minutah. O zapisu smo sočasno obvestili pristojne institucije ter zavarovali vse dokaze, ki jih organi potrebujejo za izsleditev avtorja. Sledila je tišina, šest dni kasneje pa je v Sloveniji zavladal skupinski strah.«

Hkrati je razkril, da do objave njegovega članka ljubljanska policija ni zahtevala podatkov, ki jih v njegovem uredništvu čakajo že od minute objave neprimernega komentarja. Spomnil je, da zaradi varovanja osebnih podatkov lahko digitalno identiteto uporabnika organom predajo le ob pozivu tožilstva oziroma ob ustrezni odredbi pristojnega sodišča. Še več, razkril je lakoničen odgovor ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva, prejet 10. aprila:

»V zvezi z zadevo na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani do priprave tega odgovora nismo prejeli nobenih ugotovitev ali pobude policije za izvedbo preiskovalnih ukrepov«.

Katastrofalen odziv

Naj spomnim, da je začetno pojasnilo policije govorilo o obvestilu občana. Tepina omenja svoje informiranje. Bilo bi možno, da je bilo takih obvestil in morda celo spletnih objav več.

Toda pomislimo na alarmantno stanje, ki ga je sprožila policija. Panika, drama, nemir in stiske, ki so jih izražali otroci, niso naleteli na dovolj odgovorov stroke – in celo varnostna stroka se tokrat ni izkazala. Redki strokovnjaki so v medijih komentirali, da bodo sami otroke poslali v šolo – kakor da smo jih spraševali po tem. Ali pa, da če je policija dala navodilo, potem že mora nekaj biti na tem. Skratka, temu v teoriji slabe argumentacije pravijo argument iz avtoritete; če v bibliji piše to in to, potem že mora biti res.

»Samo zamislite si, da bi se nekaj zgodilo, pa da policija o tem ne bi obvestila javnosti. Menim, da je prav, da je policija ukrepala,« je v Odmevih komentiral Denis Čaleta. Že, toda najbrž ne vsakič in povsod. Primerjajmo tezo o pravilnosti ukrepanja policije z Volkovo: grožnja je bila kot alarmantna informacija podtaknjena. Popolnoma logično je, da se taka trditev z oceno realnosti grožnje izključuje: če je bila informacija podtaknjena in je sekretar za nacionalno varnost to vedel, potem grožnja ni bila realna. Če je bila realna, pa ni bila podtaknjena.

Komedijo zmešnjav je dopolnila sama policija. Po eni strani je govorila o tem, da je stopnja tveganja zelo majhna. »Ocenjujemo, da lahko starši otroke mirno pošljejo v šolo brez bojazni, da bi se kaj zgodilo,« je povedal vodja oddelka za organizirano kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Stojan Belšak. Kaj je torej res in proti čemu je želela ukrepati policija, če ni bilo bojazni, da bi se kaj zgodilo? Do konca bizarno!

Kaj je policija počela šest dni?

Minister Boštjan Poklukar je kasneje spregovoril o »komunikacijskih protokolih«. Strinjal se je celo, da »komunikacija ni bila prava« in citiral Čaleto, češ »po bitki smo vsi generali« – no, lahko bi nam povedali pred bitko. S tem praznim argumentom bodo naše šole morale izvajati suhe preventivne vaje vsakodnevno in permanentno, glede na spletno grožnjo, izrečeno v neodvisnosti glede na njeno resnost. Tokrat je bila, kot smo videli, elementarno preprosta: »10. aprila bo pa pri nas.«

Zanič pojasnilo, ki smo se ga naposlušali in bi ga lahko parafrazili v geslu »Možnost je majhna, ampak nikoli ne veš« so kasneje poskušali obarvati s podatkom, da je bilo v šolah okrepljeno varovanje, da pa nikjer ni manjkala več kot tretjina učencev. Kakor da tak obseg ni nič strašnega. In če je policija sprva trdila, da ne gre za kaznivo dejanje, so tako rekoč dopoldansko informacijo demantirali in jo spremenili: začeli so zbirati obvestila, kakor da gre zanj.

Kaj je slovenska policija počela šest dni, preden so v javnosti sprožili preplah, se sprašuje Tepina. Zakaj sta POP TV po ponovnem apelu urednika obiskala kriminalista brez odredbe sodišča ali poziva tožilstva, in to dan po tistem, ko so v izjavi za medije na policiji trdili, da niso bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, kar bi jim dovoljevalo podajo pobude za ugotovitev identitete pisca grožnje, s tem pa možnost njegove izsleditve? Zakaj tožilci niso sprejeli nobene pobude?

Veliko vprašanj, skoraj nič odgovorov.

Kdo bo odgovarjal?

Bo kdo za ta popoln debakel odgovarjal? Je bila pred preplahom sploh narejena merodajna presoja tveganja? Je bil kratek spletni komentar delo ruskih propagandistov in je vlada vedela več od policije?

Žal imamo v Slovenijo stroko in končno tudi medije, ki polomije oblasti in policije na vseh ravneh niso sposobni prepoznati. Vsi so zadovoljni z nevarno posplošeno mislijo, da je boljša preventiva kot kurativa. Zato lahko že jutri pričakujemo nove debakle.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**