Bi Slovenija priznala Palestino?

Neodvisno Palestino je Slovenija nekdaj že priznavala, in sicer še kot del nekdanje Jugoslavije

Pred torkovim obiskom španskega premierja Pedra Sancheza je v ospredju zunanjepolitičnih vprašanj priznanje Palestine. Naklonjenost temu sta izrazila tako premier Robert Golob kot zunanja ministrica Tanja Fajon, jasno pa je tudi, da bi to podprla koalicijska večina. V opoziciji ob zavračanju predloga vztrajajo, da so zagovorniki rešitve dveh držav.

Slovenski in španski premier sta konec marca ob robu vrha EU skupaj s kolegoma iz Irske in Malte sprejela skupno izjavo, v kateri so izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.

Ravno z namenom pridobivanja podpore za skupno priznanje Palestine se je Sanchez podal na turnejo po Evropi, v okviru katere bo v torek obiskal Slovenijo.

Stranka, ki najbolj konsistentno podpira priznanje neodvisne Palestine, je Levica. Kot so spomnili v odgovoru na vprašanja STA, so namreč prvo pobudo za priznanje Palestine vložili že pred desetletjem.

Priznanje vidijo kot enega izmed načinov, "kako obvarovati prebivalstvo Palestine pred državnim terorizmom izraelske okupacije", zato v luči trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu podpirajo čimprejšnje priznanje, četudi bi to pomenilo, da Slovenija prizna Palestino sama.

V skladu s stališči predsednika vlade priznanje podpira tudi njegova stranka Gibanje Svoboda. Kot so sporočili za STA, tudi v Svobodi takšno potezo vidijo kot izraz podpore "izmučenemu in nezaščitenemu palestinskemu narodu", s čimer bi poslali sporočilo, "da se ne strinjamo, da se Izrael tako neusmiljeno znaša nad njimi". Menijo, da bi bilo potrebno palestinsko državo priznati, ko "bo to imelo največji učinek in bo pozitivno prispevalo k razmeram na Bližnjem vzhodu".

V SD so podobnega mnenja in delijo prepričanje z zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki je bila do nedavnega tudi predsednica stranke. Podpirajo njena prizadevanja, da Slovenija "vodi proces priznanja v skupini najbolj naprednih držav in med prvimi prizna neodvisno in samostojno državo Palestino," so še zapisali.

Vse koalicijske stranke želijo, da Slovenija v Združenih narodih podpre predlog za včlanitev Palestine v to svetovno organizacijo.

Vprašanje priznanja Palestine so danes komentirali tudi v opozicijski NSi, kjer pa tej ideji zaenkrat niso naklonjeni. Kot je povedal podpredsednik stranke Janez Cigler Kralj, je NSi dolgoročno zagovornica rešitve dveh držav, a so mnenja, da priznanje v trenutnih razmerah ne bi prineslo ničesar.

Na tiskovni konferenci s Ciglerjem Kraljem je govorila tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, ki pa je poudarila, da je najprej potrebno doseči premirje na območju Gaze. Ob tem je povedala, da se je treba vprašati, kdo so voditelji v Gazi. "Ali je to Hamas? Zagotovo teroristična organizacija to ne more biti," je še dejala evroposlanka.

SDS, ki na vprašanja STA glede morebitnega priznanja Palestine še ni podala odgovorov, je v preteklosti zavzemala podobna stališča kot NSi. Njen predsednik in nekdanji premier Janez Janša pa je nedavno na omrežju X zapisal, da bo v primeru zmage po naslednjih volitvah poskrbel, da Slovenija umakne priznanje Palestine.

Ob tem je dodal, da morajo najprej "palestinska 'gibanja' priznati Izrael in se zavezati mirnemu sobivanju", šele nato pa bi se bil pripravljen pogovarjati o priznanju Palestine. Še pred tem je novembra lani komentiral, da bi priznanje Palestine v tem trenutku pomenilo "priznanje teroristične organizacije Hamas".

Ozemlje Palestine, ki jo je leta 1988 razglasil takratni voditelj Jaser Arafat, zajema Gazo in Zahodni breg z Jeruzalemom kot prestolnico. Oblast je razdeljena med tema dvema območjema, saj z Zahodnim bregom še naprej upravlja Palestinska uprava, medtem ko Gazo obvladuje Hamas. Vsa palestinska ozemlja so od leta 1967 pod izraelsko zasedbo, vzhodni Jeruzalem pa si je Izrael tudi enostransko priključil.

Četudi osrednji palestinski organizaciji ne priznavata Izraela, pa pristajata na palestinsko državo v navedenih mejah. Izrael s premierjem Benjaminom Netanjahujem na čelu medtem odkrito zavrača rešitev dveh držav.

Neodvisno Palestino je Slovenija nekdaj že priznavala, in sicer še kot del nekdanje Jugoslavije. Kot del zapuščine preteklosti Palestino tako še vedno priznavajo številne države nekdanjega vzhodnega bloka, ki pa kljub temu, kot na primer sosednja Madžarska, veljajo za ene najodločnejših političnih podpornic Izraela tudi v času aktualne vojne in večdesetletne okupacije palestinskih ozemelj.