Han »ta trenutek« še ni za koalicijo z Janšo

Zakaj se je novoizvoljenemu predsedniku SD zdelo zelo pomembno poudariti, da v tem trenutku še ne?

Matjaž Han ta trenutek še ni za koalicijo z Janšo, kot je povedal v svojem prvem pomembnejšem medijskem nastopu po kongresu Socialnih demokratov (SD), kjer je v fotofinišu iz zasede zmagal. Seveda je pozabil dodati, s čimer je grobo manipuliral, da je ta trenutek povsem nepotrebna in tudi nesmiselna. Toda njegovo poglavitno sporočilo smo dojeli: če ni ta trenutek zanjo, bo pač naslednji. Bolj iskrenega priznanja, da ne izključuje sodelovanja z Janšo, si skoraj ne znamo predstavljati: »Koalicija s stranko SDS ta moment absolutno sploh ne. Jaz sem prepričan, da mi imamo še dve leti časa za levosredinsko vlado, da naredimo tiste projekte, ki smo si jih zadali. Verjamem, da bomo naslednjo vlado lahko bistveno močnejši bili v levosredinski vladi ali celo vodilni.«

Teža izjave

Han je v Odmevih, naslonjen z obema rokama na pult in značilno mencajoče, odgovarjal na vprašanje Tanje Starič, ki je bilo maksimalno preprosto: »Koalicija s SDS. Da ali ne?« V izjavi opazimo še eno značilnost: zakaj se mu je zdelo zelo pomembno poudariti, da v tem trenutku še ne? Na to možnost nikoli in nikdar nihče ni niti pomislil, on pa je. Zagretost pa takšna!

Njegova replika je presneto pomembna, ker je hipoteza o naklonjenosti Janezu Janši dodobra obremenila rekordno pozno vloženo kandidaturo, ki je niti na kongresu ni znal ali želel jasno zanikati. Toda zdaj vemo, zakaj – ker za svojimi besedami, kot rad tako ali drugače ponavlja, stoji. In tokrat pač stoji za svojimi večkrat ponovljenimi namerami, da bi z Janšo sodeloval.

Novi časi

Zavrtimo si čas za štiri leta nazaj. Januarja 2020 je tedanji šef SD Dejan Židan zapisal v pismu članstvu, da si ne želijo tretje vlade Janeza Janše: »Prvi dve sta državi in njenim ljudem povzročili preveč škode.«

Kasneje so socialni demokrati zgroženo spremljali, kako sta se Janševi koaliciji prodala DeSUS pod vodstvom Aleksandre Pivec in SMC pod Zdravkom Počivalškom, s čimer sta zaradi lastne nenačelnosti omogočili avtoritarno vlado. Toda časi se pač strašno hitro spreminjajo in socialna demokracija v njih – štiri leta kasneje ste za neskrito napoved sodelovanja z njim nagrajeni z mestom predsednika stranke!

Če to ni najbolj pomenljiv podatek o stanju v slovenski politiki zadnjih nekaj let, potem drugih sploh nima smisla analizirati. Nove metamorfoze socialne demokracije v Sloveniji niso zadržali niti vnaprejšnji porojeni dvomi pred kongresom, da lahko stranka s Hanovo izbiro skrene v najbolj nevarno smer, odkar obstaja. Ampak njihovo članstvo zmore tudi to.

»Seveda ta moment ne«

Zakaj smo lahko še bolj prepričani, da novi šef SD misli resno in se ni zagovoril? Ker je voditeljica Odmevov vztrajala in takoj zatem ponovila enako vprašanje o sodelovanju še v primeru Nove Slovenije. Poglejmo si njuno izmenjavo besed:

• »Koalicija z NSi-jem?«
• »Koalicija z NSi in ta moment je seveda nemogoča.«
• »Seveda ta moment ne, ampak…«
• »Glejte, da pridemo do sploh pogovarjanja o kakršnikoli koaliciji, je treba iti na volitve. Jaz sem pa za to, da moramo mi s svojim programom, s svojimi idejami, s svojimi ljudmi dobiti bistveno več glasov kot zdaj, da bomo tudi v levosredinski vladi na neki način bolj slišan glas.«

Han torej prostodušno priznava celo za dve desni stranki, da »ta moment« nista aktualni. Kot da bi koga miril, da bo treba pač malo počakati in ga celo pošolal, da so vmes potrebne še volitve. No, tudi te bodo prišle!

Kaj pa prihodnja vlada?

Spomnimo se iskrenega in zelo neskritega navdušenja Tanje Fajon, celo olajšanja na obrazu in telesu, ko je na kongresu zmagal njen favorit. Kar pomeni, da se je, skupaj delegati v stranki, minulo soboto odločila, da prihajajo imenitnejši časi za Janšo. Če je Golobova koalicija nastala predvsem zaradi vzgiba antijanšizma na volitvah 2022, utegnejo nasprotnemu zgledu zdaj slediti socialni demokrati: vzgib antijanšizma, ki je ustoličil trenutno koalicijo, je dokončno mrtev. V končni fazi res ni Han vsega kriv – ob vseh svarilih, da se to lahko zgodi, so se za takšno možnost pač odločili vsi, ki so ga podprli in ga podpirajo. Čeprav ta moment, ker pač ni potrebe, še ne.

V nadaljevanju večernega pogovora je nato novopečeni predsednik in gospodarski minister pomirjal javnost, češ da obstajata »še dve leti časa« za levosredinsko vlado. Za naslednjo pa vpeljal register pobožnih želja – on da verjame, da bo ta levosredinska in da bodo mogoče Socialni demokrati celo vodilni v njej. Prepričan pa čisto ni. Povedano drugače: tudi v tem delu odgovora se je začetnemu vprašanju izognil, tokrat z pobožnim nakladanjem.

Njegovo neverjetno prostodušnost moramo znati ceniti, ker nam bo v prihodnji analizi naslednjih mesecev in let vedno olajšala delo – veliko stvari preprosto pove naravnost. Ker je ob gostilniškem populizmu obenem mojster sprenevedanja v obračanju pomenov, tudi smeha ne bo manjkalo. Ko so ga po kongresu radovedno vprašali, zakaj takšni zapleti, saj bodo morali del volitev ponoviti, je imel takoj v žepu že pripravljen izgovor, s katerim je iz hibe naredil vrlino: »Mi se gremo res pravo demokracijo in prave volitve. Mogoče si včasih zaradi zahtevnega poslovnika in statuta malo zakompliciramo življenje, ampak takšni smo.«

In če smo preoptimistični?

Han je zmagal na volilnem kongresu, kjer mu sploh ni bilo treba odločno zanikati, da bo sodeloval z Janšo. Žal voditeljica tega spoznanja ni znala vnesti v pogovor. Morda bi se morali zamisliti, česar sploh ne pravim cinično, ali je zmagal prav zaradi takšne obljube? Skrajni čas je, da del članstva socialnih demokratov, ki še ne misli tega, spregleda kot Esmeralda in si neha zatiskati oči. Naj neha blefirati sebi in drugim: njihova stranka res hoče sodelovati z Janšo in to sploh ne bo prvič. Želeli, imeli. Skupaj z njimi naj se na to možnost pripravi tudi Slovenija. Zdaj in takoj, ne morda leta 2026. Ker takrat bo boleče.

V času pred kongresom so številni vidni člani blebetali o plemeniti ideji socialne demokracije, ki jo morajo nujno obuditi. Vse kaže, da so isti blebetači že odločeni, da jo oplemenitijo z iliberalno demokracijo avtokratskega tipa.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**