SLS bo širila nacionalistično retoriko strahu pred migranti

Strah pred tujci in migracije kot deviza za evropske volitve

Slovenska ljudska stranka (SLS) se podaja na evropske volitve s preizkušeno in trenutno vročo politično agendo: širila bo nacionalistično retoriko strahu pred migranti. Prvi na njihovi listi, dr. Peter Gregorčič, sicer je »zaslovel« kot neizprosen izvajalec desanta na RTV Slovenija v funkciji predsednika Programskega sveta RTV Slovenija, želi svariti pred nezakonitimi migraciji; te po njegovem temeljito ogrožajo Evropo. Še več, ogrožajo tudi evropski način življenja in na koncu še slovenskega. Kajti slovenski je evropski.

Vsega je bojda kriva zgrešena evropska in slovenska nacionalna politika, ker je »na široko odprla vrata nezakonitim migrantom«. Marko Balažic kot predsednik SLS v posnetem video spotu temu pritrjuje. Po mnenju stranke se v svojem domačem kraju Slovenci ne počutijo več varni, iz našega domačega okolja izginja slovenski jezik, mnoge države Evrope pa na svojih mejah uvajajo ponoven nadzor. S kakšno retoriko so v posnetem videu vpeljali omenjene teme in čemu ne skrivajo ksenofobnih podtonov?

Vsebina posnetka

V propagandnem posnetku nastopijo tri osebe: Gregorčič, Balažic in doktorska študentka iz Pakistana, Rida Ahmed. Spodaj navajam celotno vsebino njihovega kratkega nastopa in v njem bomo našli vse elemente klasične nacionalistično obarvane demonizacije migrantov:

• Peter Gregorčič: »Evropa mora preprečiti nezakonite migracije. Zaradi zgrešene evropske in slovenske politike se mnogi v domačem kraju ne počutijo več varni.«
• Marko Balažic: »Evropske države ponovno uvajajo nadzor na nacionalnih mejah, kar ruši temeljne pridobitve Evropske unije. O tem, kdo pride na ozemlje države članice, morajo odločati države same.«
• Peter Gregorčič: »Niso pa vsi tujci nezaželeni. Dobrodošli so vsi tisti, ki spoštujejo nas in našo kulturo.«
• Rida Ahmed: »Sem Rida iz Pakistana. Peter je moj mentor na doktorskem študiju strojništva. Seznanja me tudi s slovenskim načinom življenja.«
• Peter Gregorčič: »Če ne bomo ukrepali, evropski način življenja ne bo več samoumeven. Zaščitimo ga skupaj!«

Grožnja slovenski družbi

Ksenofobija je velikokrat strah pred neznanim, ki ga širijo tisti, ki ne želijo razumeti zakonitosta sveta. Ni najmanjšega dvoma, da SLS intenzivno stavi na psihopolitiko širjenja strahu pred »tujci«, s čimer želi volivcem sugerirati potrebo po ohranjanju etnične homogenosti. Migranti so predstavljeni kot nezaželen tujek in grožnja slovenski družbi. V ta namen je krepitev strahu utemeljena na vzpostavljeni vzročni povezavi njimi in med nevarnostjo, ki nam preti z njihovim prihodom. Zahtevani nadzor na nacionalnih mejah in zahteva po samoodločanju vpeljujeta poudarek o nacionalni suverenosti in izolacionizmu, prepoznavna pa sta tudi skepsa in nezaupanje do odločitev Evropske unije.

Do te točke si SLS očitno deli agendo s stranko SDS, kjer sta istega konja ksenofobije zajahala predvsem dva kandidata: Branko Grims in Aleš Hojs. Od tu naprej v SLS stavijo še na selektivno dobrodošlico tistim, »ki spoštujejo nas in našo kulturo«. Mimogrede, le kako bi vedeli, kateri migranti so takšni in kateri ne, če jim preprečujemo že vstop v državo? Postavljeni poudarek zahteva pripadnost slovenski etnični identiteti in kulturi, kar dodatno vpeljuje diskriminacijo in izključevanje tujcev.

Slovenski način življenja

Zahteva po zaščiti »slovenskega načina življenja« predpostavlja, da smo šablonsko definirali tiste značilnosti v imaginariju slovenstva, ki naj bi po našem mnenju bile Slovencem najbolj lastne. Zlahka si predstavljamo, da je to po eni strani težavno opravilo – kajti kaj natančno naj bistvo slovenstva sploh predstavlja in kaj ga tvori? Po drugi pa tudi nevarno. Če kaj, vzpostavlja občutek nacionalne enotnosti na račun tujcev v maniri ksenofobnega nacionalizma.

Tudi vključitev študentke Ride iz Pakistana, ki jo na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani mentorira Gregorčič, lahko štejemo za odkrito zlorabo s politično ambicijo. Če omenjena ni imela možnosti izbire in je v propagandni video bila povabljena z očitnim namenom, da podpre določeno politično stranko, bi to smeli šteti za nedopustno zlorabo njenega položaja študentke v izobraževalnem okolju. Domnevamo lahko, da študentje v odnosu do mentorja nimajo veliko izbire, kadar ti pričakujejo sodelovanje, zato nas njihova navidezno prostovoljna, transparentna in avtonomna odločitev ne prepričajo, da ne bi dvomili o prisilni podvrženosti možni politični manipulaciji.

Vendar je Rida v videu predstavljena kot dober zgled tujke, da bi bilo sporočilo v njem zmehčano: tisti, ki sprejmemo slovenski način življenja, sploh če tukaj najdejo mentorja Petra, so dobrodošli. Ker bo ta, kot pravi, poskrbel tudi za njeno seznanitev s slovenskim načinom življenja. Kot vidimo, je biti mentor na slovenski univerzi kompleksna odgovornost, ki terja izvajanje obsežne palete dodatnih izobraževalnih dejavnosti. Če pridete v roke mentorju Petru, pa boste morda mimogrede v sebi utrdili še kleno slovenstvo.

xz2JSVar8cY

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**