Igre z denarjem

Pred dobrim mesecem je portal Siol poročal, da je poslovnež Jože Anderlič gradnjo soseske Schellenburg v središču Ljubljane financiral tudi z obveznicami, v katere je investiral tudi Nepremičninski sklad PIZ, to je podjetje v 100-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Kot financer je torej za gradnjo najbolj luksuznih stanovanj v državi, soseske za »elito«, s svojimi sredstvi stalo tudi podjetje v lasti institucije, katere poslanstvo temelji na medgeneracijski solidarnosti in je ena najpomembnejših nosilk socialne varnosti v državi, njena naloga pa je, da skrajno zadržano in konservativno nalaga svoj denar. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je namreč po zakonu edini nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Vendar pa novi podatki razkrivajo, da je Nepremičninski sklad PIZ nalagal denar tudi v druge tvegane naložbe. Tako je denar marca letos vložil tudi v dolžniške papirje družbe T-2, za katero pa zdaj Slovenski državni holding zahteva stečaj. Kaj in kdo je Nepremičninski sklad PIZ ter zlasti, kam vlaga denar?

Nepremičninski sklad PIZ je organiziran kot podjetje, kot d. o. o., katerega ustanovitelj in edini družbenik je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Še več; sklad je finančno izjemno pomemben del zavoda, saj pomeni drugo največjo finančno naložbo zavoda takoj za Zavarovalnico Triglav. Kot je znano, je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje največji lastnik Zavarovalnice Triglav; v lasti ima dobrih 7,8 milijona delnic oziroma 34,5-odstotni delež, katerega tržna cena je v lanskem letnem poročilu zavoda ocenjena na skoraj 272 milijonov evrov. Naložba v Nepremičninski sklad PIZ je sočasno ocenjena na skoraj 105 milijonov evrov. Od kod tolikšna vrednost?

Nepremičninski sklad PIZ je lastnik in upravlja kar 3578 nepremičnin v 116 krajih po Sloveniji, večina tega fonda (podatki so za 1. januar letos) je 2754 namenskih in 469 oskrbovanih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe. Od tod tudi slogan: »Skrbimo za primerno bivanje v tretjem življenjskem obdobju.« Nepremičninski sklad z 22 zaposlenimi od septembra 2022 vodi Andrej Hudoklin (pred njim je bil direktor Andreas Kos, zdaj namestnik Hudoklina), prvi nadzornik pa je Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po javno dostopnih podatkih je Hudoklin lani za svoje delo mesečno prejemal 6955 evrov bruto plus povračilo stroškov prehrane.

Podjetje, ki je v 100-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je zagotovilo investicijska sredstva za gradnjo elitne soseske Schellenburg.

Vendar pa se Nepremičninski sklad PIZ ne ukvarja le z nepremičninami, pač pa prosta denarna sredstva investira v različne naložbe – vse s ciljem, kot pravijo v skladu, »zagotoviti sredstva za poplačevanje investicijskih obveznosti, ki izvirajo iz vzdrževanja in prenove obstoječega fonda najemnih stanovanj ter širjenja mreže novih najemnih stanovanj za starejše«. Dodali so še, da je pred vsako naložbeno odločitvijo izveden »protokol presoje, vključno s presojo neodvisnega zunanjega analitika«. V katerih naložbah konkretno imajo naložen denar in koliko, nam kljub vsem protokolom niso želeli razkriti.

A v javnost sta v zadnjem času prišli informaciji o vsaj dveh naložbah, ki odpirata več vprašanj – tudi vprašanje, kakšne projekte podpira podjetje v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Je na primer res nujno, da državni sklad finančno podpre investitorja, ki gradi luksuzna stanovanja in jih sam ni zmožen financirati? Na Nepremičninskem skladu PIZ glede naložbe v podjetje Jožeta Anderliča nimajo dilem. »Ena od finančnih naložb v letu 2021 je bil tudi nakup obveznic z oznako TVL2, ki jih je izdalo podjetje Tivoli, razvoj rezidenc, d. o. o. Obveznica je zapadla v letu 2024 in je bila v celoti poplačana. Pri tem je sklad ustvaril okvirno 10-odstotni donos na vplačana sredstva,« odgovarjajo. Po Siolovih informacijah je sklad v obveznice investiral 0,7 milijona evrov.

Precej pa jih skrbi druga naložba, in sicer v dolžniške vrednostne papirje telekomunikacijskega operaterja T-2. Slovenski državni holding, ki upravlja premoženje v lasti države, je namreč v začetku aprila letos na ljubljansko okrožno sodišče vložil predlog za stečaj družbe T-2. Novica o tem predlogu je prišla v javnost le nekaj dni po tem, ko je T-2 26. marca sporočil, da je »uspešno zaključil« peto izdajo komercialnih zapisov (z oznako TDV05) in njihovim imetnikom poplačal 28,5 milijona evrov ter da je hkrati razpisal za 28 milijonov evrov novih komercialnih zapisov (z oznako TDV06). In prav v slednje je denar vložil tudi Nepremičninski sklad PIZ. Koliko so vložili, ne razkrivajo; navajajo le, da so v tej naložbi T-2 prisotni »že nekaj let« in da je naložba tudi tokrat prestala vse predhodne presoje. Da gre verjetno za precejšnji vložek, ki je zdaj ujet v sodne odločitve glede stečaja, namiguje podatek časnika Finance, da je bil Nepremičninski sklad PIZ drugi največji vlagatelj že v peto, 28,5-milijonsko izdajo komercialnih zapisov T-2.

Na Nepremičninskem skladu PIZ torej trdijo, da jih je predlog Slovenskega državnega holdinga za stečaj T-2 povsem presenetil. »Če bi pred odločitvijo za nakup prejeli kakršnokoli informacijo oziroma namig, da bo sprožen predlog za uvedbo stečaja, se prav gotovo ne bi odločili za to finančno naložbo.« Posebej opozarja tudi na dejstvo, da »so se vsi večji vlagatelji (razen Triglava), ki so bili imetniki komercialnih zapisov TDV05, odločili tudi za nakup TDV06, enako kot Nepremičninski sklad PIZ.« A Zavarovalnica Triglav je za Finance že 21. marca razkrila, da v novo, šesto izdajo dolžniških papirjev T-2 ne bo več vlagala denarja. Namigov nekaterih vlagateljev, da naj bi na Triglavu vedeli, da bo Slovenski državni holding nekaj dni kasneje vložil predlog za stečaj T-2, na Slovenskem državnem holdingu, ki ga vodi Žiga Debeljak, ne komentirajo, gre pa za resne obtožbe. Prav tako za zdaj ne komentirajo predloga za stečaj T-2. Da pri T-2 obstajata negotovost in »pomembno plačilno-sposobnostno tveganje«, so sicer v mnenju že 20. oktobra lani zapisali v revizorski družbi Deloitte. Mnenje, na katero so opozorili tudi konec marca letos v Financah, je del revidiranega letnega poročila T-2 za leto 2022, ki je bilo objavljeno konec 2023.

Vodilni Nepremičninskega sklada PIZ nočejo razkriti, koliko denarja imajo »ujetega« v telekomunikacijski družbi T-2, ki ji grozi stečaj.

Tokratni predlog za stečaj T-2 sicer nikakor ni prvi. Zahtevki upnikov do leta 2004 ustanovljenega T-2, ki je po propadu lastnikov – cerkvenih Zvonov – pristal v lasti nekdanjega upnika Jurija Krča, se pojavljajo v presledkih vseh zadnjih 15 let. Nazadnje je bil stečaj začet sredi leta 2014 na predlog državne slabe banke, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je terjatve do T-2 prevzela od NLB. V DUTB so takrat navajali, da so stečaj sprožili predvsem zaradi neizpolnjevanja načrta prestrukturiranja in prepričanja, da bo stečaj omogočil boljše poplačilo terjatev. »Če stečaja ne bo, bo poplačilo bistveno manjše od najnižjega v primeru stečaja in lahko znaša celo manj kot milijon evrov. Do sedaj so davkoplačevalci kot poplačilo za 157 milijonov evrov terjatev prejeli 100 tisoč evrov,« je oktobra 2015 navajala DUTB. A ta sproženi stečaj je marca 2017 ustavilo ustavno sodišče.

Ali bo nad T-2 tokrat dejansko začet postopek stečaja, trenutno še ni jasno. V Slovenskem državnem holdingu komentirajo le, da ne morejo razkrivati »posameznih aktivnosti, ki jih izvajajo z namenom poplačila terjatev v portfelju SDH«, v T-2 pa spet trdijo, da je predlog neutemeljen in nezakonit, omenjajo možnost odškodninske tožbe. »Ta predlog za stečaj temelji na enakih izhodiščih kot prejšnji stečajni predlogi v letih 2014–2017, ki jih je ustavno sodišče že prepoznalo kot nezakonite in v posledici katerih je T-2 utrpel škodo v višini 54 milijonov evrov, ki jo sedaj v sodnem postopku zahteva od Republike Slovenije,« so dodali.

A zakaj je v to tvegano družbo, nad katero visijo nepoplačani dolgovi, vlagal Nepremičninski sklad PIZ, ki bi moral poslovati konservativno? »Pričakujemo od T-2 in SDH, da bodo v resnih pogajanjih dosegli dogovor in rešili zadevo,« pravijo in dodajajo, da bodo sicer obseg finančnih naložb v prihodnjih letih precej zmanjšali, ker bodo z njimi financirali nove projekte. »Smo pred večjim investicijskim ciklom; trenutno potekajo v različnih fazah projekti v Kranju, kjer naj bi gradili 57 stanovanj, v Ajdovščini 24 stanovanj, v Ribnici 21 stanovanj, v Novem mestu 20 stanovanj, na Ptuju 30 stanovanj, v Mariboru 60 stanovanj, načrtovana pa je tudi stanovanjska skupnost za sobivanje starejših.« Nepremičninski sklad je lani ob osmih milijonih evrov prihodkov izkazal 776.000 evrov dobička.