Prodaja državnega deleža v vodnogospodarskih podjetjih?

Aprila je javnost, zlasti sindikate, močno razburila zamisel finančnega ministrstva, da bi se družbi Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav v temeljnem dokumentu o upravljanju državnih naložb prekvalificirali iz strateških naložb v pomembne naložbe države. Ta prekvalifikacija bi omogočila, da se delež države v obeh družbah zmanjša do 25 odstotkov plus delnico; zdaj ima država v Pošti stoodstotni delež, v Triglavu pa nadzira 62,7-odstotnega. In čeprav je minister Klemen Boštjančič zatrjeval, da »v ozadju prekvalifikacije niso težnje po prodaji obeh podjetij« in da vsi vse razumemo narobe, je vlada v končnem predlogu vseeno spremenila mnenje in v odloku o strategiji upravljanja naložb države, ki je zdaj pred poslanci, Pošta in Triglav ostajata med 34 strateškimi naložbami države.

Je pa v odloku zdaj predlog, ki naj bi omogočil popolni lastniški umik države iz štirih vodnogospodarskih podjetij. Gre za podjetja VGP Drava Ptuj, VGP Kranj, VGP Novo mesto in Pomgrad VGP, ki bi se po predlogu prekvalificirala iz pomembnih naložb države v portfeljske. Država ima zdaj v teh podjetjih 25-odstotni delež, večinsko pa jih že obvladujejo poslovneži, kot so Darij Južna (VGP Novo mesto), Peter in Iztok Polanič (Pomgrad VGP), Leopold Poljanšek (VGP Drava Ptuj) in Mitja Šamperl (VGP Kranj). Na ministrstvu utemeljujejo, da vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč poteka na podlagi koncesij, ki se podelijo v postopku sklenitve javno-zasebnega partnerstva, in da koncesijo lahko dobi vsako podjetje, ki izpolnjuje pogoje, ne glede na lastništvo.

Pa je popolni umik države iz lastništva podjetij, ki urejajo vodotoke, logična poteza? »Ne vem, s kakšnim namenom država to dela; kot 25-odstotna lastnica v teh podjetjih zdaj tako ali tako nima vpliva. Če država ne bo lastnica, pa morda končno ne bo več imela izgovora, da mora koncesije za upravljanje vodotokov dati točno tem podjetjem. Mogoče bo sistem lažje spremeniti, če bo šlo za čisto zasebna podjetja,« pravi Jernej Stritih, okoljevarstvenik in oblikovalec okoljskih politik, med drugim je bil direktor službe za podnebne spremembe. Stritih je do podjetij s koncesijami za urejanje vodotokov sicer izjemno kritičen: »Ta podjetja imajo zdaj samopostrežbo na direkciji za vode in to bi morali presekati. Preiti bi morali na drug sistem, recimo na upravljanje voda bolj lokalno. Nobena sprememba zares ne more biti na slabše, kot je zdaj, ko koncesionarji, namesto da bi vodi odpirali prostor, delajo le kamnomete po bregovih, ki ne bodo pomagali pri naslednjih poplavah.«

Od omenjenih štirih podjetij imajo po pisanju portala Necenzurirano koncesijo do leta 2026 le še tri: Drava VGP, Pomgrad VGP in VGP Novo mesto (VGP Kranj je bil koncesionar za vse vodotoke in stoječe vode na Gorenjskem do leta 2020), ta trojica pa je zgolj leta 2022 izkazala skoraj dva milijona evrov čistega dobička. Koncesiji za upravljanje voda imata poleg omenjenih za zdaj še podjetji Hidrotehnik in Nivo Eko.