Darilo za sodniško elito

Predsednik vlade Robert Golob je 10. januarja 2023 vsem sodnikom obljubil 600 evrov dodatka bruto k plačam. »Da pokažemo resnost,« je dodal. A ti dodatki se nikoli niso izplačali, posledice pa so zdaj spet pred vlado. Ustavni sodniki so namreč pred dvema tednoma – s petimi glasovi proti trem – izglasovali precedens: določili so, kdaj in za koliko se morajo zvišati plače sodnic in sodnikov. S septembrom se bodo morale vse plače sodnikov uskladiti z inflacijo od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023. A ta »rešitev« bo imela več pomembnih posledic. Nemudoma je porušila razmerja v plačnem sistemu v javnem sektorju, ne odpravlja neskladij med plačami, saj koristi predvsem najbolje plačanim sodnikom, zlasti pa utegne vplivati na odprta vprašanja o novem plačnem sistemu v javnem sektorju – ravno v točki o usklajevanju plač z inflacijo.

Precedenčni sklep so na seji 30. maja izglasovali sodniki Rok Čeferin, Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič in Katja Šugman Stubbs, proti sta bili sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Špelca Mežnar ter predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto.

Vendar pa takega ali drugega podobnega sklepa ne bi bilo, če bi vlada in državni zbor v roku, to je do 3. januarja letos, odpravila protiustavnost in zvišala sodniške plače, zlasti najnižje. Ustavno presojo teh plač je namreč leta 2021, še v času prejšnje vlade, sprožil sodni svet, ustavno sodišče pa je junija lani potrdilo njihovo protiustavnost, kot izjemno problematična je prepoznalo nesorazmerja med najnižje plačanimi sodniki in funkcionarji drugih dveh vej oblasti. Ustavno sodišče je v odločbi junija lani opozorilo, da so najnižje uvrščeni sodniki na plačni lestvici od 11 do skoraj 13 plačnih razredov nižje kot najnižje uvrščeni poslanci, če se pri poslancih ob plači upoštevajo tudi mesečni pavšali, do katerih so upravičeni »za delo v volilni enoti«. Pavšali po podatkih spletne strani državnega zbora znašajo 500, 600, 700 ali 800 evrov na mesec, odvisno od oddaljenosti poslančeve volilne enote. Hkrati so ustavni sodniki v odločbi junija lani jasno zapisali – in to je pomembno poudariti ob aktualni odločbi peterice ustavnih sodnikov, da pri plačnih uvrstitvah najvišjih nepoložajnih sodniških funkcij, to je pri vrhovnih sodnikih in pri vrhovnih sodnikih svetnikih, ne morejo govoriti o bistvenih nesorazmerjih glede na plače ministrov oziroma da je pri njih ureditev ustrezna.

Čeprav je torej korekcija sodniških plač, zlasti najnižjih, nujna in čeprav vlada in državni zbor brez dvoma z rešitvijo zamujata pet mesecev, se porajata vprašanji, ali aktualni sklep peterice ustavnih sodnikov kaj »rešuje« in koga. Je pri sodniških plačah res upravičen precedens, da so ustavni sodniki neposredno določili izvršitev protiustavnosti in zapovedali konkretno višino in čas zvišanja sodniških plač?

Sedanji sklep petih ustavnih sodnikov vse sodniške plače zvišuje za enak odstotek, kar pomeni, da se bodo plače najnižjim sodnikom zvišale za okrog 400 evrov, najvišjim sodnikom pa za okrog 800 evrov.

»Odločba o izbrisu iz registra stalnega prebivalstva več kot 25.000 prebivalcev Slovenije je ostala neizvršena več kot sedem let, neposredno je vplivala na številna življenja in je pomenila eno najhujših množičnih kršitev človekovih pravic v naši zgodovini, pa se Ustavno sodišče nikoli ni odločilo, da bi jo po uradni dolžnosti izvršilo,« v ločenem mnenju odgovarja sodnica Mežnar. Tudi sodnica Kogovšek Šalamon opozarja, da je bilo konec leta 2022 nespoštovanih skupno kar 28 odločb ustavnega sodišča, pri nekaterih je rok za odpravo protiustavnosti potekel že pred desetletjem. Vendar se ustavno sodišče »v nobenem od teh primerov po uradni dolžnosti ni odločilo za ponovno odprtje zadeve ter za določitev načina izvršitve z dopolnilno odločbo«, piše v ločenem mnenju.

Ker je peterica ustavnih sodnikov izvršitveni sklep izglasovala 30. maja, je težko spregledati, da je natanko teden prej, 23. maja, vlada v državni zbor poslala besedilo interventnega zakona. Gre za predlog z nekonvencionalnim, a nedvoumnim imenom: »zakon o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državno tožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-772/21-23«. Vlada je predlog označila za »prvi korak« k uresničitvi lanske odločbe ustavnega sodišča, najnižje plačanim sodnikom na primer bi z njim plače zvišala za tri plačne razrede, okrajni sodniki, ki so zdaj v 48.–52. razredu, bi napredovali v 51.–55. plačni razred, a šele januarja 2025. Predlog bo zdaj umaknjen iz državnozborske procedure, zagotovo pa ob nastalem epilogu ni nepomembno, da ga je že sredi maja za neustreznega označil sodni svet. To je neodvisni organ, katerega temeljna, v ustavi zapisana naloga sta izbira in predlaganje kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v razrešitev, predseduje mu vrhovni sodnik svetnik Vladimir Horvat. Vlada je sicer zagotavljala, da je ta zakon le prvi korak in da bo protiustavnost sodniških plač v celoti odpravila v sklopu enovite prenove plačnega sistema javnega sektorja.

In kako je peterica ustavnih sodnikov v sklepu 30. maja vladi zaukazala dvigniti plače sodnikov? Kakšna rešitev se jim zdi ustrezna in pravična?

Odločili so, da je rešitev kar revalorizacija; vse sodniške plače se bodo morale s septembrom (tudi za nazaj, za čas od 3. januarja letos) uskladiti z inflacijo od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023. Šlo je za 26,2-odstotno rast. Takšna »enostavna« izvršitev zbuja začudenje, saj so ustavni sodniki junija lani v odločbi o protiustavnosti sodniških plač med sklepi soglasno zapisali, da so sodniške plače kompleksna materija in da je za ureditev njihove protiustavnosti potreben širši razmislek. Tak zapis je junija lani podprlo vseh šest prisotnih sodnikov, med njimi tudi sodniki Čeferin, Knez in Svetlič, ki so zdaj očitno zadovoljni z enostavno revalorizacijo.

V praksi bo taka »rešitev« prinesla širše posledice, saj ruši plačne razrede in sistem. Le primer: po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju so državni funkcionarji z najvišjo plačo uvrščeni v 66. plačni razred, od 1. junija letos bo njihova plača znašala 6087,86 evra. Z aktualno odločbo peterice ustavnih sodnikov in revalorizacijo vseh sodniških plač, tudi najvišjih, pa se bo plača predsednika Vrhovnega sodišča, ki je v 66. razredu, zvišala na okrog 6839 evrov in bo torej za okrog 751 evrov višja od plač preostalih v 66. razredu, to je predsednic države in državnega zbora ter predsednikov vlade in ustavnega sodišča. Ker sprejeti sklep peterice vse sodniške plače zvišuje za enak odstotek, se bodo po izračunih sodnice Mežnar plače najnižjim sodnikom zvišale za 400 evrov, najvišjim sodnikom pa za okrog 800 evrov. Sodnica v ločenem mnenju z okvirnimi preračuni ugotavlja celo, da bi bil za sodnike nižjih stopenj nekoliko ugodnejši vladni interventni zakon, »za višje in vrhovne sodnike pa je precej ugodnejši način izvršitve, ki ga je določilo ustavno sodišče«.

Do nastalega epiloga s sodniškimi plačami, ki pomeni poseg v proračun, so kritični ekonomisti. »Generalno gledano zagotovo ni dobro, da ustavno sodišče začne operativno reševati stvari, ki bi jih v skladu s svojimi pristojnostmi morali reševati drugi dve veji oblasti – izvršna in zakonodajna,« pravi Mojmir Mrak. »Nič nimam proti, da se plače sodnikov zvišajo, saj se od leta 2012 niso ustrezno. Vendar mora biti to doseženo v nekem procesu. Ali bo ustavno sodišče zdaj prevzelo čisto vse in z odločitvami tako direktno posegalo v sisteme in v fiskus kar sredi leta, za naprej in nazaj?« se sprašuje bivši finančni minister Dušan Mramor. »Mislim, da to ne spada na ustavno sodišče. V bistvu noben sodnik, niti ustavni ne, v pravni državi ne bi smel določati plač drugim sodnikom. Tu je konflikt.«

In koliko okvirno bo stala odločitev peterice ustavnih sodnikov? Podatka nam niso posredovali s finančnega ministrstva, kjer še delajo podrobne preračune, pač pa iz fiskalnega sveta. V tem neodvisnem organu, ki ga vodi Davorin Kračun in kjer stalno opozarjajo na sicer stalna proračunska nesorazmerja, ocenjujejo, da bo potrebnih »nekaj več kot 10 milijonov evrov letno«. Pri tem ocenjujejo, da dvig ne bo 26,2-odstoten, kolikor je bila v obdobju od junija 2012 do konca decembra lani, ki so ga določili ustavni sodniki, rast cen življenjskih potrebščin, ampak manj. »Sodnim funkcionarjem so se, enako kot vsem ostalim javnim uslužbencem, na osnovi dogovora, sprejetega jeseni 2023, z aprilom lani povečale osnovne plače za en plačni razred. To implicira, da naj bi se po odločbi ustavnega sodišča plače sodnim funkcionarjem povišale za 20,7-odstotka,« pravijo na fiskalnem svetu. In dodajajo standardno svarilo: »Ta primer plač sodnih funkcionarjev je nadaljevanje neustrezne prakse parcialnih dogovorov na področju plač v javnem sektorju. Ti so v preteklosti praviloma vodili v splošen dvig obsega sredstev ali pa v oblikovanje novih (ne)sorazmerij, kar je vodilo v vedno nove zahteve po parcialnih oziroma splošnih dvigih plač.«

Da bo precedenčna odločitev (petih sodnikov) ustavnega sodišča vplivala na pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja, ki tečejo, ni dvoma. »Vpliv te odločbe bo v dveh elementih,« ocenjuje Jakob Počivavšek (konfederacija Pergam), vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja. »Eden bo časovni pritisk, da se celostna reforma vseh javnih plač, tudi sodniških, zgodi in se začne izvajati – predlog je s 1. 1. 2025. Kar je sprejelo ustavno sodišče za sodnike, je namreč lahko le kratkotrajno.« Drugo, kar Počivavšek vidi v tej odločbi, je pripoznanje ustavnih sodnikov, da je usklajevanje plač z inflacijo v največji možni meri, najbolje 100-odstotno, jamstvo, da se ohranja realna vrednost plač in s tem neodvisnost. »Tako usklajevanje bi rešilo tudi problem celotne plačne lestvice do minimalne plače, ohranjanja razmerij, in mi bomo zagotovo poskušali doseči čim večje usklajevanje,« dodaja. Pri pogajanjih o novem plačnem sistemu je, kot pravi, odprto še veliko pomembnega, tudi najtežje zadeve, kot je prav usklajevanje plač z inflacijo.