21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Slovenski šolarji so manj ustvarjalni od vrstnikov po svetu
Premalo ustvarjalnosti
Ker šola nagrajuje in meri predvsem predpisano znanje, ni čudno, da ni prostora za ustvarjalnost
© arhiv Mladine
V torek so na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani predstavili izsledke raziskave PISA o podpovprečni sposobnosti ustvarjalnega mišljenja slovenskih petnajstletnikov. PISA je mednarodna raziskava, ki jo koordinira OECD, in na nekaj let meri bralne, matematične in naravoslovne sposobnosti petnajstletnikov. Rezultate za leto 2022 smo dobili decembra lani, ti pa so pokazali, da je glede na leto 2018 Slovenija nazadovala pri vseh treh kategorijah glede na ostale članice OECD. Kljub temu so bile matematične in naravoslovne sposobnosti še vedno nadpovprečne, medtem ko je bilo bralno razumevanje slovenskih šolarjev podpovprečno. »Priznam, kar nekaj dni sem potreboval, da sem sprejel, da smo padli tako globoko,« je takrat izjavil nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Ker šola nagrajuje in meri predvsem predpisano znanje, ni čudno, da ni prostora za ustvarjalnost
© arhiv Mladine
V torek so na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani predstavili izsledke raziskave PISA o podpovprečni sposobnosti ustvarjalnega mišljenja slovenskih petnajstletnikov. PISA je mednarodna raziskava, ki jo koordinira OECD, in na nekaj let meri bralne, matematične in naravoslovne sposobnosti petnajstletnikov. Rezultate za leto 2022 smo dobili decembra lani, ti pa so pokazali, da je glede na leto 2018 Slovenija nazadovala pri vseh treh kategorijah glede na ostale članice OECD. Kljub temu so bile matematične in naravoslovne sposobnosti še vedno nadpovprečne, medtem ko je bilo bralno razumevanje slovenskih šolarjev podpovprečno. »Priznam, kar nekaj dni sem potreboval, da sem sprejel, da smo padli tako globoko,« je takrat izjavil nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber.
Zdaj pa smo dobili rezultate še iz drugega dela raziskave, tako imenovane četrte kategorije, ki je vsakič drugačna; tokrat je merila ustvarjalno mišljenje. V raziskavi so sodelovali petnajstletniki iz 64 držav, v Sloveniji je sodelovalo 6721 učencev, večinoma dijakov v prvem letniku srednje šole. Učenci so morali reševati naloge na štirih področjih: pisno izražanje, vizualno izražanje, reševanje naravoslovnih problemov ter reševanje družbenih problemov.
Slovenija se je uvrstila pod povprečjem OECD; učenci so v povprečju dosegli 30 od 60 točk, tri manj od povprečja OECD. Najvišje so se uvrstili Singapur, Južna Koreja ter Kanada. Slovenija je blizu Čilu, Hrvaški, Islandiji in Slovaški. Slovenski učenci so bili podpovprečni v vseh štirih podkategorijah nalog.
Dekleta so bila bolj uspešna kot fantje, v povprečju so dosegla 32 točk, fantje pa 28. Boljše rezultate, tako kot pri običajnem merjenju, dosegajo gimnazijci, najmanj so uspešni učenci v srednješolskem poklicnem izobraževanju. Učenci brez statusa priseljenca so bili uspešnejši, malo slabše so se odrezali priseljenci druge generacije, še slabše pa priseljenci prve generacije. Delež učencev, ki so kljub nizkemu socialno-ekonomskem statusu dosegli najvišje rezultate, je 13 odstotkov, kar je skoraj enako povprečju OECD.
Mojca Juriševič s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je na tiskovni konferenci govorila o tem, kako šolski sistem zavira ustvarjalnost. »Tudi t. i. ’ocenomanija’, ki preveva naš vzgojno-izobraževalni sistem, s svojo enostransko naravnanostjo k visokim ocenam ne dopušča prostora za ustvarjalno učenje in znanje.« Dodala je še, da je »v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ustvarjalna naravnanost vzgojno-izobraževalnega sistema opredeljena kot pomemben steber varnega in spodbudnega učnega okolja, predlagani so tudi konkretnejši strateški cilji, ki jim z vidika predstavljenih rezultatov nedvomno velja slediti.« K spodbujanju ustvarjalnosti se je zavezal tudi minister Darjo Felda, ki je zagotovil, da »ustvarjalnost prepoznavamo kot nacionalno pomembno temo«.
Vse lepo in prav, a omenjeni rezultati niso prvi, ki opozarjajo, da slovenski šolski sistem drsi v podpovprečnost. Lahko bi zapisali, da bi morala država premisliti o drugačni šolski politiki, a kaj ko te z vsebinskega stališča ne premoremo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.