Dejanska cena in dejanski stroški

Zaradi negativne učne krivulje so stroški projektov novih jedrskih elektrarn v zahodnih državah iz leta v leto višji, roki gradnje se podaljšujejo, cena elektrike pa je najvišja med vsemi viri energije, predvsem v primerjavi z mnogo cenejšimi obnovljivimi viri. Kot primer navajam Hinkley Point C v Združenem kraljestvu, ki je danes edina jedrska elektrarna v Evropi v gradnji. Začetek sega v leto 2016, predvideni rok za dokončanje, če ne bo znova podaljšan, pa je leto 2031, kar je 16 let od prve lopate. Stroški so ocenjeni na 27 milijard evrov za veliki jedrski reaktor, kot je predviden v Krškem, kar pomeni, da bo stroškovna cena elektrike zagotovo presegla 150 EUR/MWh po pogodbi in se približala 200 EUR/MWh.

Konec maja letos je državno podjetje Gen energija v kratkem dokumentu na zgolj petih straneh predstavilo prve stroškovne izračune za predvideno novo jedrsko elektrarno Krško z imenom JEK 2. Predpostavke za izračune ne temeljijo na neodvisnih mednarodnih strokovnih analizah ali na referencah novih reaktorjev v zahodnih državah v zadnjih treh desetletjih, ko je bilo v gradnji zgolj šest reaktorjev. Izračuni so močno podcenjeni in pomanjkljivi, čeprav dokument vsaj posredno prizna, da bi vsi stroški za novi krški reaktor presegli 19 milijard evrov, kar pa je zgolj »prikrito« nakazano na enem od grafov.

Gen energija v stroškovnih izračunih za novi krški reaktor uporabi zelo podcenjene, tako imenovane »stroške gradnje prek noči«, torej začetne stroške gradnje brez kredita, in sicer natančno 9314 evrov na kilovat moči reaktorja (EUR/ kW), kar je strokovno zelo nenavadna »točnost« za preliminarni izračun. Dodatno navede, da je začetni strošek gradnje za predvideni model reaktorja zgolj v višini 7515 EUR/kW, razlika pa naj bi bili tako imenovani »ostali stroški«, na primer večja prilagoditev avtoceste in infrastrukture za transport zelo velikih komponent iz Kopra v Krško, ki pa ne sodijo h gradnji krškega reaktorja in bi morali biti prikazani ločeno. Dejanski začetni stroški gradnje za nove jedrske reaktorje v zahodnih državah danes presegajo 10 tisoč EUR/kW, torej jih Gen energija podceni za več kot tretjino. »Ostali stroški« pa bi morali biti priloženi k dejanskim stroškom, kar bi projekt krškega reaktorja močno podražilo, česar pa Gen energija ne želi razkriti.

Za stroške financiranja oziroma obrestno mero za najem kredita Gen energija uporabi tako imenovane »povprečne ponderirane stroške kapitala«, ki so podani v odstotkih, kar je običajna praksa. Za ta namen pa pričakuje različne oblike zajetne državne finančne pomoči, državno poroštvo in umetno znižanje stroškov financiranja za najem kredita. To dejansko pomeni izredno veliko pričakovanje za prenos finančnega ter vseh ostalih tveganj na državo in posredno na porabnike energije, kar pa strokovno ni sprejemljivo in javnofinančno ni vzdržno. Gen energija načrtuje, da bi gradnjo novega krškega reaktorja lahko zaključili že v rekordnih sedmih letih od prve lopate, kar je več kot polovica manj od povprečnega roka gradnje reaktorjev v zahodnih državah v zadnjih desetletjih, ki je okrog 15 let. In ne nazadnje, za vračilo vseh stroškov investicije predvideva nadvse dolgo dobo amortizacije 80 let, ki v zahodnih državah še ni bila uporabljena, saj je običajna doba 40 in največ 60 let.

Projekt predvidene nove krške jedrske elektrarne bi za Slovenijo kot relativno majhno državo predstavljal bistveno preveliko javnofinančno tveganje naslonitve zgolj na en veliki energetski vir.

Z uporabo teh podcenjenih predpostavk Gen energija navaja, da naj bi bila stroškovna cena elektrike pri strošku financiranja oziroma pri dvoodstotni obrestni meri za kredit natančno 65,9 EUR/MWh, pri triodstotni 80,8 in pri štiriodstotni 98,8 EUR/MWh. Pri tem stroškovna cena predstavlja dolgoročno »uravnoteženo ceno energije« (LCOE; ang. Levelized Cost of Energy) v celotnem obdobju delovanja reaktorja, ki mora pokriti vse stroške investicije, vključno z odplačilom kredita. Navedene številke za dolgoročno stroškovno ceno elektrike vključujejo tudi povprečne obratovalne stroške, ki jih Gen energija ocenjuje v povprečni višini 44,5 EUR/MWh. Dodatno navede, da so ti obratovalni stroški nekoliko višji kot danes za jedrsko elektrarno Krško, saj naj bi vključevali tudi stroške za razgradnjo reaktorja in za gradnjo geološkega odlagališča globoko pod površjem za visoko radioaktivne odpadke po zaključku obratovanja novega reaktorja čez 80 let, za kar dodaja zgolj okrog 4 EUR/ MWh. S tem dodatkom naj bi zbrali okrog 2,5 milijarde evrov, kar pa je bistveno premalo. Stroški razgradnje reaktorjev so danes okrog 1,5 milijarde evrov, stroški gradnje geološkega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke pa že presegajo 5 milijard evrov, kot bi bil revalorizirani strošek trenutno edinega odlagališča na svetu na Finskem. Glede na ocene za gradnjo odlagališča za visoko radioaktivne odpadke v Švici in v drugih državah naj bi ti stroški presegli 20 milijard evrov. Da bi zbrali vsaj minimalna sredstva okrog 6 do 7 milijard evrov, bi morali obratovalne stroške za novi krški reaktor povečati najmanj na 60 do 70 EUR/MWh za dobo normalne amortizacije 40 let.

Kot sem že navedel, povprečni »stroški gradnje prek noči« oziroma začetni stroški investicije v zahodnih državah danes presegajo 10 tisoč EUR/kW moči reaktorja. Po strokovnih analizah po cenah za leto 2024 dosegajo že 11 tisoč evrov, po podatkih svetovno priznane svetovalne hiše Lazard iz leta 2023 pa povprečno 10.400 evrov. Stroški financiranja oziroma obrestna mera za najem kredita za visoko tvegane infrastrukturne projekte, kot so jedrski reaktorji, so danes v zahodnih državah najmanj 5 do 7 odstotkov in tudi več. Vključujejo namreč tako stroške dolžniškega (torej obrestno mero) kot stroške lastniškega kapitala (torej pričakovani donos na vloženi kapital). Tudi Mednarodna agencija za energijo (IEA) navaja, da so stroški financiranja za jedrske reaktorje v državah OECD danes minimalno med 5 in 6 odstotki, in dodaja, da je te obrestne mere za najem kredita, ki so nižje kot na prostem trgu kapitala, mogoče doseči le v zelo stabilnih in nezadolženih finančnih okoljih ter zgolj z zelo veliko državno pomočjo.

Poglejmo dejanske stroškovne izračune za projekt novega krškega reaktorja, in sicer za manjši 1100 MW ameriški in za veliki 1650 MW francoski model reaktorja. Za izračune bomo uporabili razrede predpostavk, ki sicer temeljijo na mednarodnih neodvisnih strokovnih analizah in referencah v zahodnih državah v zadnjih desetletjih, ki pa jih bomo znižali na spodnjo raven in jih naredili bolj ohlapne. Za stroške gradnje prek noči oziroma za začetne stroške investicije bomo uporabili spodnjo mejo 10 tisoč EUR/kW moči reaktorja. Za strošek financiranja oziroma za najem kredita bomo uporabili strokovno še sprejemljivo najnižjo obrestno mero med 5 in 6 odstotki. Enako kot Gen energija bomo upoštevali strukturo 20 odstotkov lastnih sredstev (lastniškega kapitala) in 80 odstotkov kredita (dolžniškega kapitala). Za dobo amortizacije bomo uporabili razred od 40 do 60 let, za leta gradnje reaktorja od prve lopate pa 10 let, kar je enako danes povprečni dobi gradnje na Kitajskem, ki je najkrajša na svetu. Za obratovalne stroške bomo enako kot Gen energija upoštevali 44,5 EUR/MWh. Letno proizvodnjo elektrike za manjši reaktor bomo zaokrožili na 9, za velikega pa na 13 teravatnih ur (TWh), kar pomeni obratovanje reaktorja vseh 365 dni na leto.

Dejanski stroškovni izračuni za manjši novi krški reaktor kažejo, da bi bili začetni stroški investicije 11 milijard evrov, vsi dokončni stroški investicije z vračilom kredita pa bi že z uporabo ohlapnih predpostavk zagotovo in občutno presegli 20 milijard evrov. Dolgoročna stroškovna cena elektrike, vključno z obratovalnimi stroški, bi glede na navedene predpostavke za stroške financiranja oziroma obrestne mere 5 in 6 odstotkov presegla 130 oziroma 145 EUR/MWh, pri višjih stroških financiranja med 7 in 8 odstotki pa bi dolgoročna stroškovna cena elektrike presegla 175 oziroma 200 EUR/ MWh. Po priključitvi na omrežje bi manjši krški reaktor zabeležil finančno izgubo med 450 in 600 milijoni evrov letno glede na trenutno ceno elektrike okrog 80 EUR/MWh na evropski energetski borzi, ki velja tudi za Slovenijo.

Stroški financiranja oziroma obrestna mera za najem kredita za visoko tvegane infrastrukturne projekte so danes v zahodnih državah najmanj 5 do 7 odstotkov in več.

Za veliki novi krški reaktor bi bili začetni stroški investicije 16,5 milijarde evrov, vsi dokončni stroški investicije z vračilom kredita pa bi tudi z uporabo ohlapnih predpostavk presegli 30 milijard evrov. Dolgoročna stroškovna cena elektrike bi bila enaka kot za manjši reaktor, saj je za izračun uporabljen enak začetni strošek investicije kot za veliki reaktor. Tako kot v izračunih Gen energije namreč tudi v tem preliminarnem izračunu niso upoštevani obseg ekonomije in drugi razlogi za nekoliko različen začetni strošek investicije za manjši in veliki reaktor. Po priključitvi na omrežje bi veliki novi krški reaktor zabeležil letno finančno izgubo med 650 in 850 milijoni evrov, ki bi se zaradi padajočega trenda cene elektrike na evropski energetski borzi z leti zgolj povečevala. Vsi stroški investicije novega projekta, ki bi za manjši reaktor zagotovo presegali 20 milijard evrov, bi predstavljali približno tretjino letnega bruto domačega proizvoda, skoraj dva letna proračuna države na prihodkovni strani, več kot 15 termoelektrarn Šoštanj (TEŠ6) in več kot 20 tisoč evrov na zaposlenega v Sloveniji, za veliki reaktor pa še bistveno več.

Navedeni dejanski stroškovni izračuni se dokaj natančno ujemajo z izjavami Aleksandra Mervarja, direktorja Elesa in predsednika Energetske zbornice Slovenije, ki je nedavno javno poudaril, »da tudi v najlepših sanjah stroškovna cena elektrike iz JEK2 ne bo nižja od 125 EUR/MWh«. Na primeru jedrske elektrarne Hinkley Point C v Združenem kraljestvu je predstavil »zastrašujoče« stroške teh projektov v zahodnih državah in visoko stroškovno ceno elektrike, ki že presega 150 EUR/MWh.

Vsi stroški projekta, vključno s kreditom za scenarij proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije (predvsem sonca in vetra), bi bili glede na koeficient učinkovitosti na enako količino proizvedene energije kot za novi krški reaktor približno trikrat nižji, stroškovna cena elektrike iz velikih sončnih in vetrnih elektrarn pa bi bila okrog 50 do 60 EUR/ MWh, s padajočim trendom. Tudi če je v to ceno vključen še strošek za nekajurne hranilnike viškov proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, ki za zdaj zadostujejo za normalno delovanje energetskega sistema, je ta cena še vedno precej nižja kot cena elektrike iz nove krške elektrarne. Cena hranilnikov pa naj bi se po konvergenčnih strokovnih ocenah do leta 2030 več kot prepolovila. Kot primer navajam trenutno največjo sončno elektrarno oziroma sončno farmo v Evropi s 600 MW moči ( jedrska elektrarna Krško ima zdaj okrog 700 MW), ki je bila zgrajena marca letos blizu Leipziga v Nemčiji. Stroškovna cena elektrike je 50 EUR/MWh in naftna družba Shell je za to ceno že sklenila 15-letno pogodbo o nakupu elektrike.

Stroškovni izračuni podjetja Gen energija za projekt nove krške jedrske elektrarne jasno kažejo, da so nestrokovno in močno podcenili predpostavke, ki ne temeljijo na mednarodnih neodvisnih strokovnih analizah ter referenčnih projektih za nove reaktorje v zahodnih državah v zadnjih desetletjih. Dejanski izračuni za predvideni krški projekt v tem prispevku, ki temeljijo na neodvisnih strokovnih predpostavkah in referencah, pa jasno kažejo visoko in nekonkurenčno stroškovno ceno elektrike, astronomske stroške investicije ter javnofinančno in družbeno nevzdržnost projekta. Ti izračuni pa nam dodatno povedo, da na dolgoročno stroškovno ceno elektrike, vse stroške investicije in višino letnih odplačil kredita najbolj vplivajo različne obrestne mere za najem kredita, višina stroškov začetne investicije brez kredita, struktura med lastniškim in dolžniškim kapitalom ter pričakovani donos na vloženi kapital. Nekoliko nižji oziroma zmerni vpliv na te izračune pa imajo spremembe predpostavk glede števila let amortizacije in let gradnje od prve lopate. Zadnje vplivajo predvsem na različno časovno razporeditev in višino letnega odplačevanja kredita.

Glede na ocene za gradnjo odlagališča za visoko radioaktivne odpadke v Švici in v drugih državah naj bi ti stroški presegli 20 milijard evrov.

Upravičeno se lahko vprašamo o korakih in dogodkih v prihodnjih mesecih do posvetovalnega referenduma v novembru o predvideni novi krški jedrski elektrarni. V tem času nujno potrebujemo uradno recenzijo stroškovnih izračunov, predpostavk in navedb Gen energije za novi krški reaktor, in sicer neodvisno ter nepristransko s strani priznanih mednarodnih svetovalnih hiš. Popolno študijo Gen energije in recenzijo mora obvezno dobiti na vpogled tudi javnost. Pod nobenim pogojem javnega naročila za recenzijo ne smemo prepustiti Gen energiji, kot je sama napovedala. Neodvisno jo mora naročiti relevantna institucija, ki ji lahko zaupamo, na primer znanstveno posvetovalno telo Podnebni svet ali Fiskalni svet Republike Slovenije.

Projekt predvidene nove krške jedrske elektrarne bi za Slovenijo kot relativno majhno državo predstavljal bistveno preveliko javnofinančno in družbeno tveganje naslonitve zgolj na en veliki energetski vir. Zaradi velikostnega razreda vseh stroškov projekta, pritiska na javna sredstva in državna poroštva, zahtev za veliko državno pomoč ter glede na zelo omejeno kreditno sposobnost države bi vodil v »finančno brezno« in potencialni »finančni zlom« države, visoka cena elektrike iz novega krškega reaktorja pa bi močno povečala energetsko revščino. Oportunitetni stroški jedrskega energetskega scenarija in predvidenega projekta novega krškega reaktorja so za Slovenijo nedvomno in bistveno previsoki.