Dejanska cena in dejanski stroški

Avtor Zoran Kus je v članku z naslovom »Dejanska cena in dejanski stroški«, ki je bil v Mladini objavljen 28. 6. 2024, predstavil svoj pogled glede ekonomike projekta JEK2, kot jo je v maju 2024 javnosti predstavila družba GEN energija. V svojem pisanju navaja nekatere nepravilnosti in zavajajoče interpretacije, ki lahko pri bralcih vodijo v napačno razumevanje ekonomike tega kompleksnega projekta in hkrati ustvarjajo napačen vtis glede strokovnosti in odgovornega odnosa družbe GEN energija do omenjenega projekta ter glede njene zaveze k objektivnemu in transparentnemu komuniciranju v javnosti.

Najprej naj podamo pojasnila na očitke glede analize ekonomike projekta JEK2, ki jo je pripravila in v maju javnosti predstavila družba GEN. Avtor izpostavlja načrte GEN energije, da bi gradnjo JEK2 lahko zaključili v rekordnih sedmih letih od prve lopate, »kar je več kot polovica manj od povprečnega roka gradnje reaktorjev v zahodnih državah v zadnjih desetletjih, ki je okrog 15 let«. V tem delu ima avtor zgolj deloma prav, vendar njegova trditev zavaja. V Evropi so se reaktorji gradili in se še gradijo daljši čas v primeru FOAK reaktorjev (t. i. First of a kind – prve elektrarne take projektne zasnove). V primeru gradnje po principu NOAK (t. i. N-of a kind – gradnja standardne, to je tipske projektne zasnove), ki bo predvidoma veljal tudi za JEK2, pa je rok gradnje občutno krajši. Avtor tudi navaja, da je povprečna doba gradnje jedrskih reaktorjev na Kitajskem 10 let. Tudi ta podatek ne drži. Po letu 2014 Kitajska zgradi jedrske elektrarne v petih do šestih letih. Rekorderja sta jedrski elektrarni Tianwan-5 in Tianwan-6 (čas gradnje pri obeh: štiri leta in osem mesecev).

Se pa zavedamo tveganja podaljšanja časa izgradnje, čemur posvečamo posebno pozornost. Z intenzivnim, strokovnim in z izkušnjami podprtim vodenjem investicije se bodo tveganja podaljšanja obvladovala. Tveganja bomo dodatno minimizirali s tem, da bo dokončna odločitev o izvedbi sprejeta tik pred dejanskim izvajanjem del, ko bodo pridobljena potrebna dovoljenja, ko bo finančna konstrukcija zaključena in pridobljene ponudbe. Šele ko bo vse našteto pripravljeno in investicija potrjena, sledi podpis pogodbe.

Avtor očita družbi GEN energija, da predpostavke za njene stroškovne izračune ne temeljijo na neodvisnih mednarodnih strokovnih analizah in na referencah novih reaktorjev v zahodnih državah v zadnjih treh desetletjih. Izračuni naj bi bili po njegovem mnenju močno podcenjeni in pomanjkljivi. V družbi GEN energija pojasnjujemo, da predpostavke v analizi ekonomike temeljijo na mednarodnih podatkih, ki smo jih pridobili iz delujočih jedrskih elektrarn, iz javno objavljenih letnih poročil NEK, od ponudnikov jedrskih elektrarn in drugih držav, ki se odločajo za tovrstne investicije. Za vse izračune in uporabljene predpostavke nameravamo pridobiti mednarodno recenzijo priznane domenske institucije še pred izvedbo referenduma.

V praksi se roki gradnje pri večini jedrskih elektrarn krajšajo; edina izjema, ki jo avtor navaja, je britanska jedrska elektrarna Hinkley Point C.

Avtor se v svojem pisanju sklicuje na mednarodne analize interesnih združenj in promotorjev le posameznih virov energije (Greenpeace in podobni). Študije, ki jih objavljata IMF in OECD, ugotavljajo nasprotno, namreč, da jedrska energija ni najdražja za državo. Na primer: študija raziskovalcev IMF ugotavlja, da pri gradnji novih jedrskih elektrarn vsak 1 USD, vložen v jedrsko energijo, generira 4,11 USD v BDP. To je rezultat, ki znatno presega finančne učinke obnovljivih virov energije ali fosilnih virov energije (Vir: Building back better: How big are green spending multipliers?, N. Batini et al., Ecological Economics, Volume 193, March 2022, 107305).

V prispevku avtor napačno navaja podatke iz analize ekonomike, češ da naj bi bila stroškovna cena elektrike pri strošku financiranja oziroma pri dvoodstotni obrestni meri za kredit natančno 65,9 EUR/MWh, pri triodstotni 80,8 in pri štiriodstotni 98,8 EUR/MWh. Glede tega pojasnjujemo, da je stroškovna cena bistveno nižja. Navedeni podatki so prodajne cene (v stalnih cenah 2024), pri katerih se pokrijejo vsi stroški izgradnje, obratovanja, razgradnje, stroški financiranja in zagotovi zahtevan donos lastniku.

Avtor v članku zapiše, da je GEN energija v stroškovnih izračunih za novo jedrsko elektrarno v Krškem »uporabila zelo podcenjene, tako imenovane ’stroške gradnje prek noči’«. Stroški gradnje prek noči se uporabljajo kot globalno uveljavljen kazalnik pri velikih in dolgotrajnih infrastrukturnih projektih. Ti stroški niso podcenjeni in predstavljajo stalni način prikaza stroška investicije. V poročilu o ekonomiki projekta, objavljenem na spletni strani www. jek2.si, je ta kazalnik tudi pojasnjen: »V zapisu podajamo stalne cene investicije (zapis: EUR2024). To so cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene v prihodnjih letih izhajajo iz pričakovanih dejanskih cen, prilagojenih za inflacijo, in se v povprečju ne spreminjajo. Stalne cene se pogosto uporabljajo pri dolgoročnih infrastrukturnih projektih, saj omogočajo bolj jasen prikaz relativnih trendov, ki so očiščeni inflacijskega učinka. Stroški gradnje so opredeljeni kot ’strošek gradnje čez noč’ (»Overnight capital cost«) – to obsega vse stroške investicije brez stroškov financiranja v času gradnje.« Ravno zaradi tega, ker je pri interpretaciji informacij o jedrskih projektih terminologija pogosto nedosledno uporabljena, prav tako vrednosti podatkov, smo v svojih razlagah in opisih natančno navedli, kaj pomeni kateri podatek.

Avtor trdi, da »dejanski začetni stroški gradnje za nove jedrske reaktorje v zahodnih državah danes presegajo 10 tisoč EUR/kW, torej jih GEN energija podceni za več kot tretjino«. Kaj točno pomeni »dejanski začetni strošek gradnje«? Ta trditev zavaja, saj avtor ne ločuje med različnimi kazalniki (t. i. standardnim designom in končno ceno) in napačno interpretira podatke iz poročila o ekonomiki. V poročilu o ekonomiki projekta družba GEN kot specifično ocenjeno investicijsko vrednost navaja 9.314 EUR/kW, vključno s prilagoditvami in oceno nepredvidenih stroškov. Ta cena je primerljiva kot pri ostalih elektrarnah (npr. Flamanville III, Hinkley Point C). Avtor članka pa podatek za standardni design JEK2 (brez lokalizacije in brez nepredvidenih stroškov) napačno enači s končno ceno ostalih elektrarn, ki jim doda še strošek financiranja. Pri investicijah v jedrske elektrarne se strokovno vedno presoja skupna ocenjena investicijska vrednost, izražena kot strošek gradnje čez noč.

Glede življenjske dobe obratovanja avtor zapiše, da GEN »za vračilo vseh stroškov investicije predvideva nadvse dolgo dobo amortizacije 80 let, ki v zahodnih državah še ni bila uporabljena, saj je običajno doba 40 in največ 60 let«. Trditev ne drži. Vsi novi reaktorji so licencirani za uporabo 60 let, z možnostjo podaljšanja na 80 let. Še več, šest starejših elektrarn v ZDA je že pridobilo dovoljenje za podaljšanje življenjske dobe do 80 let (gre za elektrarne, podobne NEK), še pet pa jih je v postopku podaljšanja življenjske dobe do 80 let.

Stroški financiranja so med ključnimi elementi ekonomike projekta in jih je mogoče obvladovati le z aktivno vlogo države.

Vezano na stroške financiranja oz. obrestno mero za najem kredita avtor navaja, da »družba GEN pričakuje različne oblike zajetne državne finančne pomoči, državno poroštvo in umetno znižanje stroškov financiranja za najem kredita«. V GEN odgovarjamo, da ne gre za umetno nižanje stroškov financiranja, temveč za uveljavljen pristop, da pri vseh velikih infrastrukturnih projektih (razen pri zasebnih) države nudijo različne oblike poroštev, da znižajo strošek financiranja, saj so ti infrastrukturni projekti v interesu države z mnogimi posrednimi pozitivnimi učinki na gospodarstvo in kakovost življenja ljudi. To lahko dosežejo z izdajo garancije za kredit ali pa s t. i. pogodbo za razliko, kjer se obvežejo, da bodo elektriko odkupovali po določeni ceni; s tem se zniža tveganje za kreditodajalce oziroma investitorje. V GEN smo večkrat poudarili, da so stroški financiranja eden ključnih elementov ekonomike projekta in da je te stroške moč obvladovati le z aktivno vlogo države.

Naj pojasnimo tudi nekatere nepravilne navedbe oziroma zavajajoče interpretacije avtorja glede njegovih lastnih stroškovnih izračunov ter glede prakse financiranja in gradnje jedrskih elektrarn.

Avtor med drugim piše, da se zaradi negativne učne krivulje roki gradnje novih jedrskih elektrarn v zahodnih državah podaljšujejo. V praksi se roki gradnje dejansko pri večini jedrskih elektrarn krajšajo; edina izjema, ki jo avtor navaja, je britanska jedrska elektrarna Hinkley Point C, kjer gre za t. i. FOAK elektrarno (First of a kind – prve elektrarne take projektne zasnove); medtem ko se pri t. i. NOAK elektrarnah (N-of a kind – tipska projektna zasnova v seriji) roki gradnje krajšajo. Projekti gradnje jedrskih elektrarn po svetu, ki so se začeli po letu 2014, so uspešnejši, saj že vključujejo nauke iz predhodnih projektov.

Vezano na stroškovno ceno elektrike avtor navaja, da »stroškovna cena predstavlja dolgoročno uravnoteženo ceno energije (LCOE, ang. Levelized Cost of Energy)«.

Trditev ne drži. Stroškovna cena ni isto kot t. i. LCOE. Kazalnik LCOE že po definiciji ni primeren za primerjavo projektov, ki imajo različne dobe gradnje in uporabe, dodatno pa je izračun kazalnika LCOE zelo odvisen od uporabe konkretnega diskontnega faktorja tako za števec (strošek) kot imenovalec (količina električne energije). Tako LCOE kot stroškovna cena elektrike sta sicer kazalnika, ki ne upoštevata ustrezno časovne vrednosti denarja. Primernejši kazalec je denimo cena, po kateri je treba električno energijo prodati, da se investicija povrne v predvideni življenjski dobi. Ta podatek v ekonomiki projekta navaja GEN energija.

Avtor navaja, da so »stroški financiranja oz. obrestna mera za najem kredita za visoko tvegane infrastrukturne projekte, kot so jedrski reaktorji, danes v zahodnih državah najmanj 5 od 7 % in tudi več«, kjer pri svojih izračunih uporablja visok strošek financiranja. Kot smo že pojasnili, je JEK2 strateški infrastrukturni projekt RS. Države, v katerih se gradijo jedrske elektrarne, so na različne načine prisotne pri financiranju teh projektov, s ciljem znižanja stroškov financiranja. Tak primer je finančna konstrukcija projekta jedrske novogradnje na Češkem, glede katerega se dokončna odločitev pričakuje ravno to poletje.

Vezano na njegove lastne izračune za JEK2 avtor navaja, da bi »dolgoročna stroškovna cena elektrike, vključno z obratovalnimi stroški, glede na predpostavko obrestne mere 5 do 6 %, presegla 130 oz. 145 EUR/MWh, pri višjih stroških financiranja med 7 in 8 % pa bi dolgoročna stroškovna cena elektrike presegla 175 oz. 200 EUR/MWh«. Po priključitvi na omrežje bi po njegovi oceni manjši krški reaktor zabeležil izgubo med 450 in 600 milijoni EUR letno glede na trenutno ceno elektrike okrog 80 EUR/ MWh na evropski energetski borzi. Navedeni izračun dolgoročne stroškovne cene v višini 130 EUR/MWh je pesimističen, ker temelji na visokih stroških gradnje preko noči in na visokih stroških financiranja. Natančni parametri finančne konstrukcije bodo definirani v obdobju do sprejema dokončne investitorjeve odločitve (predvideno v letu 2028). Poleg tega avtor nepravilno uporablja termin »stroškovna cena«, saj po definiciji ta ne vključuje stroškov financiranja. V poročilu o ekonomiki projekta družbe GEN je povprečna stroškovna cena elektrike, ki je 44,5 EUR/MWh, izračunana brez upoštevanja inflacije, zato da lahko kazalnik primerjamo skozi čas z današnjo ceno elektrike.

Avtor v članku predstavlja tudi svoje poglede na scenarij proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije.

Predpostavke v analizi ekonomike temeljijo na mednarodnih podatkih, ki smo jih pridobili iz delujočih jedrskih elektrarn, iz javno objavljenih letnih poročil NEK in od ponudnikov jedrskih elektrarn.

Glede na to je treba poudariti komplementarnost vlaganj tako v jedrsko energijo kot obnovljive vire energije, saj menimo, da gre za idealno kombinacijo z vidika reševanja energetskih izzivov. Zato v Skupini GEN sočasno načrtujemo investicije v izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti za povečanje deleža obnovljivih virov (predvsem iz sonca in vode), investicije v jedrsko energijo ter investicije v izgradnjo novih zmogljivosti za upravljanje s prožnostjo.

Ob tem želimo pojasniti zmotno navedbo avtorja, ki pravi: »Tudi če je v to ceno vključen še strošek za nekajurne hranilnike viškov proizvodnje elektrike iz OVE, ki za zdaj zadostujejo za normalno delovanje energetskega sistema, je ta cena še vedno precej nižja kot cena elektrike iz nove krške elektrarne«. Osnovna zmotna predpostavka avtorja je, da nekajurni hranilniki zadoščajo za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. Slovenija bi potrebovala hranilnike za dnevno in sezonsko hranjenje električne energije za veliko daljše obdobje, da bi lahko zagotovila zadostne količine električne energije preko zime, če bi jo pridobivali le s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. Alternativa bi bila, da se opremo bodisi na energijo iz plinskih elektrarn ali na energijo iz uvoza, kar pa je tvegano tako s cenovnega kot strateškega vidika. Avtor podcenjuje pomen ekonomsko učinkovite sistemske integracije nestanovitnih virov (OVE) in stalnih virov (JE) električne energije zaradi zanesljive oskrbe v vseh letnih časih. Prav zato na GEN energiji poudarjamo nujnost sodelovanja vseh virov električne energije. Podpiramo pa možnost, da resorno ministrstvo naroči objektivno primerjalno študijo, ki bi celovito ovrednotila oba scenarija razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije (z novo jedrsko elektrarno in brez nje).

V družbi GEN energija se zavedamo, da je projekt JEK2 z vidika tehnične zahtevnosti, finančnih razsežnosti, postopkovnih pravil (umeščanja v prostor) in vsebinskega razumevanja izjemno kompleksen in zahteven. Ekonomika je zgolj ena razsežnost tega strateškega projekta in je sama zase zahtevna za razumevanje. Zaradi tega se je GEN energija kot nosilec JEK2 upravljanja projekta in komuniciranja lotila z največjo mero strokovnosti, odgovornosti in skrbnosti. Slednje velja tudi za izvajanje raziskav in študij za potrebe projekta ter za komuniciranje v javnosti. Zato pri izdelavi potrebnih analiz in njihovih recenzij sodelujejo za to usposobljeni domači in tuji strokovnjaki. Površno, napačno, nestrokovno in zavajajoče komentiranje tako zahtevnih strokovnih tem ne koristi projektu in tudi ne javnosti. Družba GEN je v juniju obvestila javnost o predvideni objavi podatkov in študij v obdobju do novembrskega referenduma o projektu JEK2 – vse zaradi ozaveščanja javnosti in argumentirane razprave o projektu JEK2 ter prihodnosti slovenske energetike, pa tudi informiranega odločanja državljanov na referendumu.