Odgovor na vprašanje dr. Marka Snoja - kdo smo mi?

V zadnji številki časnika Mladina (16. 8. 2024) je objavljen prispevek jezikoslovca akad. prof. dr. Marka Snoja z naslovom „Šport je naš – vprašanje je le, kdo smo mi“. Čeprav avtor v prispevku nastopa kot avtoriteta akademika s področja jezikoslovja, se v samem besedilu dotika predvsem biološke tematike in vprašanj spola, pri čemer pa njegove ugotovitve in stališča žal temeljijo na popolnoma napačnih predpostavkah. Kot biolog, ki se ukvarja predvsem z vprašanji biologije spola in spolnosti, se čutim dolžnega oglasiti, saj me je omenjeni prispevek, milo rečeno šokiral. Podobne prispevke smo s strani drugih avtorjev v preteklosti že zasledili v tednikih, kot sta Družina ali Demokracija, kjer pogosto brez ustreznega strokovnega znanja razpravljajo o spolnih tematikah in svoje ideološko obremenjene in problematične poglede upravičujejo z zelo omejenim in pomanjkljivim razumevanjem biologije, genetike in drugih sorodnih znanosti.

Podobno akad. prof. dr. Snoj v svojem prispevku ne le cinično obravnava temo, temveč navaja tudi popolnoma napačna dejstva, na primer trditev, da je alžirska boksarka interspolna oseba (kot piše dr. Snoj, z XY kariotipom), kar ni bilo potrjeno v nobenem verodostojnem in neodvisnem viru. Če bi se dr. Snoj poglobil v biologijo spola ali vsaj v terminološki del svoje stroke, bi hitro ugotovil, da biologija nima enotne definicije spola, kaj šele, da bi se raziskovalci na tem področju strinjali o tako poenostavljenem razumevanju spola, kot ga predstavlja dr. Snoj. V biologiji je vprašanje spola zelo kompleksno, meje med spoli pa pri nobenem organizmu niso tako črno-bele, kot to suvereno navaja dr. Snoj v svojem prispevku. Prav tako ne drži, da se biologija ukvarja zgolj s telesno dimenzijo organizmov; to pojmovno raven smo že davno presegli. Čeprav nisem strokovnjak za šport, si drznem izpostaviti svojo predpostavko, da športniki še zdaleč ne tekmujejo zgolj s svojimi telesi, temveč je pri tem prav toliko pomemben tudi um. To potrjuje že znani latinski pregovor »mens sana in corpore sano« (zdrav duh v zdravem telesu).

S tem akad. prof. dr. Marko Snoj izkorišča oz. izrablja svoj položaj akademika za uveljavljanje svojih stališč na področjih, s katerimi se nikoli ni ukvarjal, jih raziskoval ali imel zadostnega znanja, da bi bilo njegovo mnenje na tem področju kakorkoli bolj relevantno od mnenja povprečnega državljana.

Prispevek dr. Snoja zato upravičeno vzbuja dvome, da je problematičen tudi z mnogih drugih, nebioloških vidikov, ki pa naj jih ustrezneje naslovijo strokovnjaki, bolj usposobljeni za ta področja. Če torej zaključim v slogu dr. Snoja in citiram zadnji verz Prešernovega soneta Apel in čevljar: »rekoč: „Le čevlje sodi naj Kopitar!“« Hvala in vse dobro želim,