»Tretja svetovna vojna je praktično tukaj«

Zgodovinarja opozarjata, da trenutne razmere v svetu spominjajo na tiste med svetovnima vojnama 

Zgodovinarja Bojan Godeša in Jože Pirjevec opozarjata, da je druga svetovna vojna dala lekcijo, kaj se ne sme več zgoditi, a se spomin nanjo izgublja oz. prihaja do reinterpretacije. Menita, da trenutne razmere v svetu spominjajo na tiste med svetovnima vojnama in svarita, da bi lahko terjale visoko ceno.

Drugo svetovno vojno danes vidimo "kot veliko tragedijo", po drugi strani pa je Slovencem prinesla nekaj pomembnega - "prinesla nam je meje in nam dovolila, da smo oblikovali svojo državo", je v pogovoru za STA dejal Pirjevec.

"Prva svetovna vojna se nam zdi že tako zelo daleč v zgodovini, da je ne občutimo kot tragedijo. Druga svetovna vojna pa ima še boleče osti v sebi, ki jih ne gre pozabiti."

Jože Pirjevec,
zgodovinar

Kot je navedel, se sicer vojna v narodovi zavesti počasi izgublja. Vsak zgodovinski dogodek normalno traja tri generacije, v današnjem času, ko imamo več informacij in medijev, verjetno lahko tudi kako generacijo več, a vsekakor s časom ni več tako boleč. "Prva svetovna vojna se nam zdi že tako zelo daleč v zgodovini, da je ne občutimo kot tragedijo. Druga svetovna vojna pa ima še boleče osti v sebi, ki jih ne gre pozabiti," je dejal Pirjevec.

Po besedah Godeše z Inštituta za novejšo zgodovino je 80. obletnica konca druge svetovne vojne od okroglih obletnic zadnja, ko bodo tudi še ti, ki so bili udeleženi v njej, lahko neposredno pričali. "Te izjave nimajo zgolj historičnega pomena, ampak so nekakšna vest in opozorilo družbi, ker gre za zadnje preživele pričevalce in akterje druge svetovne vojne, drugi nimamo več lastne izkušnje," je opozoril.

Vsaka vojna je opozorilo in opomin, kaj se ne sme zgoditi

Za Godešo je iz vidika vrednot današnje družbe vsaka vojna, druga svetovna vojna pa še posebej, "opozorilo in opomin, kaj se ne sme zgoditi". Ob tem pa je izpostavil reinterpretacijo druge svetovne vojne, ki se je zgodila po padcu berlinskega zidu leta 1989, ko je bilo konec bipolarne ureditve sveta in ko se je rekonstruiral postkomunističen svet. "Antifašistična komponenta druge svetovne vojne je bila potisnjena v ozadje in na sploh je bil pomen druge svetovne vojne kot celote marginaliziran in relativiziran, umaknila se je v ozadje," je pojasnil.

Po letu 1989 je po njegovih besedah prišlo do sicer legitimnega obračuna s komunistično dediščino in nasploh do nujne revizije celotne preteklosti, a se je to zgodilo z rehabilitacijo "vseh tistih antikomunističnih fenomenov iz druge polovice 30. let prejšnjega stoletja, ki so bili v osnovi vsi ne le antikomunistični, ampak tudi antidemokratični, po večini tudi antisemitski in antiliberalni" ter kot taki nezdružljivi s sodobnimi vrednotami in nasploh konceptom demokracije.

Ravno to prevrednotenje druge svetovne vojne, "ko pravzaprav niti ni več jasno, kdo je začel, zabrisani so vzroki in posledice", je po mnenju Godeše "pomemben element današnjega stanja, ki v znatni meri spominja na 30. leta 20. stoletja". Po njegovih besedah je erozijo sodobnih vrednot pokazala migrantska kriza, ki je razkrila sistemske težave z demokracijo znotraj EU in tudi v svetu.

Današnji čas je zelo podoben tistemu, ki se je oblikoval v 30. letih prejšnjega stoletja

Pirjevec je spregovoril tudi o vzponu skrajnih gibanj. Čas, v katerem živimo, je po Pirjevčevih besedah "zelo podoben tistemu, ki se je oblikoval v 30. letih prejšnjega stoletja, posebno po vzponu Hitlerja na oblast z vzponom fašističnih in nacističnih idej ter nespoštovanjem do človeškega dostojanstva". "To vidimo danes vsak dan, danes smo priča genocidu in nekako čisto enostavno prenašamo to dejstvo. Kakor je nemški narod prenašal genocid nad Judi, tako mi danes prenašamo genocid nad Palestinci in verjetno bomo plačali prav tako visoko ceno, kakor so jo plačali Nemci za svojo brezobzirnost in neobčutljivost," je dejal.

Krepitev orožarske industrije vidi kot "najbolj absurdno stvar, kar si jo je mogoče zamisliti, kajti danes je naš veliki sovražnik onesnaževanje okolja". "Hvalimo se s tem, kako se bomo oboroževali, to je grozen moralni propad naših političnih voditeljev," je ocenil.

Tudi po mnenju Godeše se zdi, da ideja o krepitvi orožarske industrije v dani situaciji kot koncept obravnave perečih problemov bolj prispeva k zaostrovanju konfliktnih razmer v svetu, kot pa da je to korak v pravo smer. Verjame, da bo to samo še poglabljalo razkol znotraj zahodne družbe v smislu demokratičnih vrednot, ki da so resno ogrožene.

Nevarnost nuklearne vojne je še vedno zelo prisotna 

Pirjevec vzporednice med sedanjim časom in predvojnim časom vidi v "hlastanju po moči, po obvladovanju sveta, še posebej s strani Amerike". Razlika pa je v tem, da v tistem času človeštvo še ni bilo zmožno uničiti svojega planeta. "Nevarnost nuklearne vojne je še vedno zelo, zelo prisotna in tretja svetovna vojna je praktično tukaj," je opozoril.

"Mislili smo, da smo se od druge svetovne vojne nekaj naučili in smo vendarle začeli graditi novi svet. Že v 50. letih prejšnjega stoletja po Stalinovi smrti je bila skupna želja politike po premoščanju napetosti in zamrznitvi oboroževalne tekme, politiki tako na vzhodu kot zahodu so menili, da je treba najti dialog. Danes tega dialoga nimamo. Evropska unija tako rekoč napoveduje vojno Rusiji, torej smo v intelektualnem in moralnem nazadovanju," je ocenil Pirjevec.

"Problem je najti volilni sistem, ki bo dovolil, da bodo prišle na oblast sile, ki so zmožne vladati in ki so pripravljene graditi, in ne uničevati z vojno. Danes je, kot zgleda, vojna najbolj popularna rešitev na svetu."

Jože Pirjevec,
zgodovinar

"Demokracija nas je razočarala, ker se dogaja, da demokratično prihajajo na oblast ljudje, ki oblasti ne zaslužijo in ki je niso zmožni opravljati," je pojasnil. Med drugim je omenil dogajanje v ZDA in Romuniji in kot zelo nevaren označil vzpon desnice v Nemčiji in Franciji. Spomnil je, da so tudi veliki diktatorji v zgodovini, kot sta Hitler in Mussolini, na oblast prišli po legalni poti. "Ljudje so jih izvolili, ker so v njih videli svoje odrešenike, rezultat pa poznamo," je dejal Pirjevec.

Po njegovem mnenju je demokracija zašla v ogromno krizo. "Problem je najti volilni sistem, ki bo dovolil, da bodo prišle na oblast sile, ki so zmožne vladati in ki so pripravljene graditi, in ne uničevati z vojno. Danes je, kot zgleda, vojna najbolj popularna rešitev na svetu," je dejal.

Danes smo bolj izpostavljeni lažnim novicam

Pirjevec in Godeša sta v pogovorih za STA izpostavila tudi pomembno vlogo medijev pred in med drugo svetovno vojno. Kot je dejal Pirjevec, so bili nekateri mediji v 30. letih prejšnjega stoletja zelo glasni, tudi v Sloveniji, prav v medijih je bila izredno živahna diskusija. Danes pa, kot ugotavlja, osrednji tradicionalni mediji v Evropi in tudi v Ameriki "vsi trobijo v isti rog, vsi so v službi politike in ne znajo pravilno informirati ljudi in razčleniti, kaj se v resnici dogaja". "In to je zelo nevarno," je dodal.

Zgodovinarja se strinjata, da smo danes tudi bolj izpostavljeni lažnim novicam kot v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko je bila medijska krajina z današnje perspektive relativno omejena, radio je bil v povojih, televizije še ni bilo. "Takrat je bilo časopisje alfa in omega," je dejal Godeša. Pojasnil je, da je imela vsaka stranka svoj časopis in da so bili to izjemno kakovostni časopisi, ki se niso ukvarjali samo s političnimi vprašanji, ampak so vključevali tudi denimo kulturo, gospodarstvo, socialo. Ni zmeraj vse v njih držalo, v glavnem pa so bili razmeroma kredibilni, v nasprotju z današnjimi mediji, ko "moraš biti že v izhodišču bolj previden in preverjati informacije", je dejal. Izpostavil je razmah družbenih omrežij in poplavo informacij. "Za manipulacije in zavajanja je mnogo več možnosti," je ocenil.

Negotovi časi rojevajo teorije zarot

Obenem pa je pojasnil, da so tudi tedaj obstajale teorije zarot. Negotovi časi, kot je bil čas med obema vojnama, ko se ponujajo različne alternative, vedno predstavljajo potencial, da se še posebej uspešno razširjajo različne teorije zarot. "Tudi danes je tak negotov čas, ki potencira možnost, da se ponujajo hitre in enostavne rešitve in populistične ideje, za katere pa ni realnih pogojev, da bi dejansko lahko predstavljale dolgoročno rešitev," je dejal Godeša.

"Ne gre le zato, da nekdo lansira take teze, ampak je problem v tem, ker jih mnogi sprejmejo, kar se tudi na volitvah marsikje pozna," je ocenil. Po njegovih besedah so vedno obstajali posamezniki s posebnimi ali alternativnimi idejami, ampak v bolj stabilnih in predvidljivih razmerah volivci tega niso nagrajevali, "zdaj pa so očitno drugačni časi in v tem je jedro problema".