Žiga Turk brani zanikovalce genocida / »Dogaja se jim velika krivica«

Slovenski zanikovalci genocida se ne trudijo posebej z argumentacijo svojih stališč

Tisti z rokavicami (dr. Anže Logar, Borut Pahor) se raje skrijejo za formalnopravne razloge, a jih posebej ne pojasnjujejo – razumljivo, ker jim je ob pogledu na razmesarjena trupla palestinskih otrok morda vsaj malo nerodno. Tisti brez rokavic (Janez Janša, Branko Grims in drugi) pa niti ne poskušajo česa dokazovati: za njih genocida pač ni, kar vam prostodušno, ob vsem srce parajočem tragičnem dogajanju v Gazi, tudi indiferentno povedo. V trenutku poskusa razprave vas brž preusmerijo kam drugam, npr. v povojne poboje, ki so obžalovanja vredni, ampak že na ravni primerjave in uporabe pojmov nekaj povsem drugega.

Toda poglejmo takšne zanikovalce, ki se v dokazovanju trudijo bolj. Dr. Žiga Turk je, kot običajno, argumentacijsko bolj pogumen, saj po navadi želi ideološko osmišljati in racionalizirati izjave iz tabora svojih političnih ikon. Izpostavil se je tudi v novem Jambrekovem zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek, kjer novorevijaški razumniki ponujajo nov program Janezu Janši za še eno republiko.

V svojem prispevku na Nova24TV nas hiti prepričat, da se zanikovalcem genocida dogaja velika krivica. Tokrat znova z uporabo taktik relativizacije in preusmerjanja pozornosti. Kako to stori?

Na slabem glasu

Začne s preusmerjanjem pozornosti glede terminologije, s sklicevanjem na slab glas, ki so ga deležni: "Beseda zanikovalec je prišla na slab glas z zanikovalci holokavsta."

Seveda, najbrž je z njimi prišla na slab glas tudi beseda holokavst. Izrazje, ki bi ga po njegovem morali tako rekoč semantično rehabilitirati, da bo postalo dobro, ne slabo. Strategijo, ki dokazuje slepoto za krvavo morijo, zlahka razberemo; označbo »zanikovalec genocida« predstaviti kot orodje za diskreditacijo nasprotnikov, kar pomeni, da so prej našteti politiki velike žrtve, ki so bile zlorabljene. Toda Janša, Grims, Pahor, Logar in podobni so krivično obravnavani le tedaj, če niso zares zanikali genocida – tega pa niti sami ne bodo zagovarjali.

Njihova legitimacija kot žrtev postopka domnevno nepravične stigmatizacije je le začetna gesta, saj avtor nato reducira vprašanje genocida v Gazi na »kampanjo za genocid«, s čimer namiguje, da so obtožbe o genocidu del orkestriranega političnega projekta. Žal res niso, ampak so reakcija na grozljive zločine, nepojmljivo množično ubijanje in omejevanje humanitarne pomoči. Turk zato v svojem zapisu niti ne poskuša dokazovati, da se nad Palestinci v Gazi ne dogaja genocid, temveč se predvsem osredotoči na obrambo naštetih zanikovalcev.

Menda hrbetiničen je bil diskreditiran

Še zlasti se potrudi, da bi zaščitil nekdanjega predsednika države, čigar nastop sem že podrobno analiziral: "Ko je predsednik Pahor pri Jožetu Možini kritično govoril o akcijah Izraela v Gazi, hkrati pa izjavil, da on temu ne bi rekel genocid, je na levi izbruhnila vsa mržnja, ki tam tli do izdajalca, njihovega nekdanja člana, celo voditelja in človeka, ki so se ga bili nekoč namenili ustoličiti za naslednjega botra dedičev stare nomenklature. Nekaj skrajnih levičarjev je reklo hop in RTV Slovenija, POP TV in drugi so skočili iz zadeve delati zgodbo za diskreditacijo predsednika. Predsednika z največ hrbtenice. Predsednika, ki se ni uklonil botrom iz ozadja. Predsednika, ki je postal, pravijo, zanikovalec genocida."

Nato pove, da ga je fasciniral odziv predsednika Pahorja, ki je na številne kritike kasneje med kolesarjenjem odvrnil s »Če mislite s svojo glavo, potem je fajn, da imate čelado na glavi«. Odgovor, ki bo po Turkovem mnenju »šel v anale«, ker je tako impresivno brihten! Ja, zlahka si predstavljamo, da bi pohvalil tudi kakšnega rasističnega negacionista, ki zanika holokavst, kadar bi ta poskušal na instagramu neokusno duhovičiti o svojih kritikih s kolesarsko čelado na glavi.

Predlaga preziranje kršitev mednarodnega prava

Turk je še posebej perverzen, kot komentira naš odnos do genocida in navija za nič manj kot indiferenco do kršitev mednarodnega prava: "Bolj kot se bo mednarodna javnost zgražala nad izraelskih kršitvah mednarodnega prava (pravilo o proporcionalnosti civilnih žrtev), bolj bo Hamas Izrael silil v vse hujše kršitve mednarodnega prava. Torej je edini način za upoštevanje mednarodnega prava, da nam je vseeno za kršitve mednarodnega prava. Sicer ga bodo teroristi vse bolj zlorabljali."

Ni dvoma, da je njegovo stališče retorično in etično spervertirano do konca, saj poskuša zgraditi argument, ki povezuje mednarodno obsodbo izraelskih dejanj z eskalacijo konflikta, pri čemer krivdo za kršitve mednarodnega prava prelaga na Hamas in celo na mednarodno javnost. Pri tem izhaja iz spornih premis, ki jima doda enako problematičen sklep:

1. Mednarodna obsodba izraelskih kršitev mednarodnega prava (npr. nesorazmernih civilnih žrtev) spodbuja Hamas, da Izrael sili v hujše kršitve.
2. Hamas izkorišča mednarodno pravo kot orodje za eskalacijo konflikta.
3. Da bi preprečili kršitve mednarodnega prava, se mora mednarodna skupnost vzdržati obsodb teh kršitev, s čimer bo upoštevala mednarodno pravo.

V premisah Turk uvede vzročno povezavo med mednarodno obsodbo in eskalacijo konflikta, ki v ničemer ni empirično dokazana in doda še, da je mednarodno pravo samo orodje v rokah Hamasa, kar je groba poenostavitev. V želji po provokaciji in predvsem obrambi zanikovalcev genocida pa v sklepu predlaga odnos ravnodušnosti do kršitev mednarodnega prava, kar je zanj celo edini način za njegovo spoštovanje – bolj logično absurdno tega ne bi mogel izpeljati!

Če bi mednarodna skupnost ignorirala kršitve, bi to seveda razvrednotilo mednarodno pravo in omogočilo vsem stranem nebrzdano vojaško delovanje brez odgovornosti. Posledično bi tak pristop pripeljal do povečanja civilnih žrtev in še večjega konflikta. O etični dimenziji predloga nima smisla izgubljati besed – zagovarjati pasivnost ob kršitvah mednarodnega prava je v celoti v nasprotju z moralnimi in pravnimi obveznostmi držav in mednarodne skupnosti, kot takšno pa resnično voda na mlin Izraelu. Zagotovo bi Netanjahu bil navdušen nad njegovim predlogom!

Kaj je hujšega od zanikanja genocida?

Na podoben način v kolumni sledi napad na predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki kot oportunistična figura v iskanju osebne promocije menda zgolj išče pozornost na evropskem odru z odkrivanjem genocida v Gazi. Bivši Janšev superminister ne ponudi nobenih konkretnih dokazov ali protiargumentov, ki bi ovrgli začetne trditve, pač se zateka k posploševanjem in čustveno nabitim sintagmam, kot je »kurjenje javnega mnenja proti Izraelu«.

Genocida pač ni, namesto vsebinske analize prebiramo poskus preusmeritve razprave na domnevno pristranskost medijev ali političnih akterjev oziroma druge zastranitve, ki služijo kot dimna zavesa za odvračanje pozornosti od empiričnih dokazov o nasilju, žrtvah in kršitvah mednarodnega prava.

Kaj je hujšega od zanikanja genocida? Najbrž samo še to, da poskušamo legitimirati taisto zanikanje. Žigi Turku kot nekomu, ki ne zamudi nobene priložnosti za promocijo svojega sovražnega govora, zato uspeva stopiti še nižje od političnih ikon, ki jih želi obvarovati.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**