V imenu žrtev

Leta 2001 smo se zavezali, da bomo na strani žrtev trgovanja z ljudmi. Naša zaveza je še danes trdna. Standardi pomoči, ki smo jih tekom let razvili, so visoki. Javno se oglasimo redko, vedno pa takrat, kadar se pojavijo poskusi zniževanja že doseženih strokovnih standardov na področju zagotavljanja pravic žrtev trgovanja z ljudmi in njihovo omalovaževanje. V program Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – namestitev v varnem prostoru je bilo v letu 2024 vključenih pet filipinskih državljanov. Osebe so bile del zgodbe, ki smo jo lahko slišali v prispevku oddaje Tarča dne 15. 5. 2024 – zgodbe o delovnem izkoriščanju, kršenju človekovih pravic in hudem nasilju. Vsi filipinski državljani so bili z naše strani prepoznani kot žrtve trgovine z ljudmi. Pogumno so se odzvali vabilu Tarče, da sodelujejo in podajo svojo izjavo. Da povedo svojo zgodbo. Kar so tudi storili – nekateri s solzami v očeh, a tudi z ogromno iskrico poguma in borbenosti. Predvsem pa z zaupanjem, da v Sloveniji deluje sistem zaščite žrtev in pregona storilcev. Zgodba, o kateri je poročala Tarča, je bila novica za en dan. Kaj je skupno vsem žrtvam trgovine z ljudmi? To, da izgubijo svoj glas, možnost izbire, postanejo preslišane in nevidne. In ponovno je bil njihov glas preslišan. Nepomemben.

Njihova zgodba je, kot muha enodnevnica, izginila v pozabo tako hitro, kot je prišla na dan. In to zgolj potrjuje izkušnjo naših uporabnikov: da njihova zgodba ni pomembna, da njihov glas ni vreden in njihova bolečina ni priznana. Vse, kar si želijo, je pravica. Potrditev, da to, kar se jim je zgodilo, ni prav. In da si takšne izkušnje ne zasluži nihče. Zato se oglašamo. Ker je njihov glas pomemben. Ker se zlorabe ne smejo dogajati. Ker je za možne in dejanske žrtve trgovine z ljudmi nujno, da sistem deluje in da deluje neoporečno. In zato je pomembno poudariti tudi, da je Slovenija podpisnica mnogih mednarodnih aktov, ki jo zavezujejo k sprejemanju ukrepov za učinkovit boj proti trgovanju z ljudmi. Ukrepi, ki jih ti dokumenti opredeljujejo, zajemajo vse od preprečevanja trgovanja z ljudmi, identifikacije in zaščite žrtev, pa do učinkovite preiskave, pregona in kaznovanja storilcev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Mednarodnopravne zaveze države torej odražajo zavedanje, da boj proti trgovanju z ljudmi, ki je gotovo ena najbolj strahotnih kršitev človekovih pravic in dostojanstva, terja celosten odziv.

Ukrepi, ki jih je država dolžna sprejemati, so med seboj neločljivo povezani – zaščita in podpora žrtvam torej ne more biti ustrezna brez učinkovitih mehanizmov preprečevanja trgovine z ljudmi, še manj pa je lahko ustrezna brez učinkovite preiskave in kazenskega pregona trgovcev z ljudmi. Preiskava je lahko učinkovita le, če je (institucionalno in dejansko) neodvisna, hitra, temelji na objektivni in temeljiti preučitvi vseh okoliščin ter žrtvi zagotavlja ustrezen položaj v postopku. Vsi ti kriteriji učinkovitosti in ustreznosti preiskave izhajajo iz mednarodnih pravnih standardov in jih gre razumeti kot izhodišče oziroma minimum standardov na področju varstva človekovih pravic, varnosti in človekovega dostojanstva – standardov, od katerih Slovenija ne bi smela odstopati. Pismo naj služi kot poziv vsem pristojnim, da prevzamejo odgovornost in poskrbijo, da bodo mehanizmi nadzora na vseh nivojih učinkoviti, da do zlorab najbolj ranljivih ne bo prihajalo in da si z ukrepanjem povrnejo zaupanje tako žrtev kot civilne družbe v vzpostavljene sisteme zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic, sisteme nadzora in pregona tovrstnih zlorab.