Napovedani dvig obrambnih izdatkov

V KSS PERGAM z veliko zaskrbljenostjo spremljamo poročanje medijev glede domnevne podpore Republike Slovenije predlogu za dvig izdatkov za obrambo na raven 5% BDP do leta 2032 na vrhu NATA. Opozarjamo, da bi utegnila imeti morebitna podpora takšnemu dvigu izdatkov za obrambo negativne posledice na blaginjo prebivalstva Slovenije, še posebno negativne posledice bi ta odločitev lahko imela na blaginjo najbolj ranljivih skupin in na njihov materialni položaj. Opozarjamo tudi, da javnosti niso bile predstavljene posledice napovedanega izjemno velikega povečanja obrambnih izdatkov, niti ni bila o tem opravljena široka javna razprava.

Omenjena napoved še večjega povečanja obrambnih izdatkov prihaja le nekaj dni po tem, ko je Državni zbor sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na 3% BDP do leta 2030 in ohranitev teh izdatkov na isti ravni do leta 2040. Morebitna podpora dvigu izdatkov za obrambo na raven 5% BDP bi bila torej v nasprotju s sprejeto Resolucijo, pri čemer je bila že slednja deležna kritik, zlasti z vidika pomanjkljive vključenosti zainteresiranih javnosti v pripravo in sprejem Resolucije, z vidika zagotavljanja finančnih virov za povečane obrambne izdatke ter vpliva le-teh na ostale javnofinančne izdatke ter glede načelnega vprašanja obsega morebitnega potrebnega oboroževanja Slovenije.

V KSS PERGAM se zavedamo, da aktualne geopolitične razmere v svetu prinašajo s seboj bistveno povečana varnostna tveganja, na katera se je potrebno pripraviti in zagotoviti varnost državljanov in prebivalcev Slovenije. Ne oporekamo temu, da so za to potrebna tudi določena dodatna javnofinančna sredstva, pri čemer imajo lahko določena vlaganja, zlasti za t.i. dvojno rabo in še zlasti za raziskovanje, lahko tudi nekatere širše pozitivne multiplikativne učinke. Kljub temu pa menimo, da gre v primeru povečevanja izdatkov za večkratnik dosedanjega obsega izdatkov za vprašanje, glede katerega bi moralo biti doseženo široko družbeno soglasje. Javnost bi morala dobiti jasne odgovore na vprašanje o načrtovanem obsegu obrambnih izdatkov, načinu zagotavljanja virov financiranja za te izdatke, vplivu povečevanja obrambnih izdatkov na ostale javnofinančne izdatke in konkretnemu namenu teh izdatkov. Nikakršnega dvoma ni, da povečani obrambni izdatki, ki bi znašali dobri 2 mld EUR (v primeru 3% BDP) ali celo 3,5 mld EUR (v primeru 5% BDP) ne bi ostali brez vpliva na ostale javnofinančne izdatke, ne glede na zagotovila, da se v socialne pravice ne bo posegalo, in ne glede na to, da je za ta namen začasno mogoče uveljavljati odstop od evropskih fiskalnih pravil. Nenazadnje v KSS PERGAM v zadnjem obdobju opažamo določeno zadržanost vlade ob nekaterih predlogih pri usklajevanju zakonodaje s področja socialnih zavarovanj, ki bi pomenili določeno povečanje javnofinančnih izdatkov in ocenjujemo, da pri tem ne gre za naključje. Dolgoročno povečevanja obrambnih izdatkov ne bo mogoče zagotavljati bodisi brez posega v ostale javnofinančne izdatke, vključno s posegi v socialne transferje, pravic iz socialnih zavarovanj, obseg in kakovost javnih storitev ter plače javnih uslužbencev, bodisi s povečevanjem davčnih obremenitev, bodisi z dodatnim zadolževanjem, bodisi s kombinacijo navedenega.

Javnofinančni izdatki so ključni za zagotavljanje blaginje prebivalcev Slovenije, tako z vidika zagotavljanja javnih storitev, pravic iz socialnih zavarovanj in socialnih transferjev, kot tudi z vidika javnih investicij, spodbud gospodarstvu in zagotavljanja zdravega življenjskega okolja. Razmerje med izdatki za te namene in na drugi strani obrambnimi izdatki, pri čemer bi povečevanje drugih na račun prvih na srednji in dolgi rok utegnilo ne le zavreti povečevanje blaginje, temveč jo celo zmanjšati, je zato temeljno vprašanje, o katerem bi moral razpravljati tudi Ekonomsko socialni svet, soglasje o tem vprašanju pa bi moralo biti rezultat obsežne javne razprave in širokega družbenega konsenza. Iz tega razloga smo v okviru Ekonomsko socialnega sveta podprli razpravo o omenjeni Resoluciji še pred njenim sprejemom na Vladi, do česar ni prišlo. Ekonomsko socialni svet je o tem vprašanju razpravljal naknadno, po tem, ko je bila Resolucija že sprejeta na Vladi in posredovana v Državni zbor, pri čemer poudarjamo, da odgovorov na ključna vprašanja, ki so bila izpostavljena v razpravi na Ekonomsko socialnem svetu, še do danes nismo prejeli.

Glede na navedeno v KSS PERGAM poudarjamo, da je napoved podpore dvigu obrambnih izdatkov na 5% BDP v nasprotju s pravkar sprejeto Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, predvsem pa je preuranjena. Da bi bila sprejeta odločitev legitimna, bi moral biti namreč o vseh vidikih in posledicah te odločitve predhodno dosežen širok družbeni konsenz, tako z varnostnega, kot tudi z javnofinančnega in socialno ekonomskega vidika, nenazadnje pa tudi z vidika načelne opredelitve javnosti glede (ne)naklonjenosti oboroževanju Slovenije.