Ljudje trpeli, lastniki šteli

Z zapiranjem bencinskih črpalk v manjših krajih je Petrol dejansko slovensko javnost opozoril na dva veliko širša problema. Najprej je opozoril na dejstvo, da so za časa socializma v javnosti veliko razpravljali o podjetniški kulturi, v okviru katere je tudi način oblikovanja poslovne politike. Kar pomeni, da vodstvo podjetja ne odloča samo v korist lastnikov kapitala, pač pa mora upoštevati tudi interese kupcev (redna preskrba kakovostnih storitev in blaga ter določa cene v skladu s kakovostjo), dobaviteljev, zaposlenih (spoštovanje pravic zaposlenih, zlasti redno plačilo za opravljeno delo) in interesov okolja, v katerem deluje. Skoraj dnevno lahko beremo o nespoštovanju omejenih načel poslovanja in o divjih špekulacijah z odpiranjem in zapiranjem različnih podjetij.

Za Petrol kot okolje, v katerem deluje obsega celo Slovenijo. Ugled ni izgubil samo v tistih štirih krajih, kjer je zaprl črpalke, ampak v celi Sloveniji, kar dokazuje predstavitev mnenj kupcev po radiu, ko je eden od vprašanih celo izjavil, da že nese nazaj na Petrol njihovo plačilno kartico, ker ne misli več kupovati goriva pri njih. Vodstvo Petrola pač ni računalo na odziv slovenske javnosti, ko je »odločno« ukrepalo v stilu Donalda Trampa in zaprlo svoja štiri prodajna mesta.

Petrol je sicer preklical svojo odločitev in obljubil normalno delovanje teh štirih bencinskih črpalk. Vendar še nadalje ostaja kot problem zapiranje trgovin, bančnih poslovalnic in poštnih uradov na manj naseljenih področjih. Prizadeti prebivalci se sami ukvarjajo z reševanjem problemov, ki v zvezi s tem nastajajo. Med drugim tudi z izseljevanjem. In kje je vlada, ki naj bi skrbela za skladen razvoj Slovenije?

Zanimiva je bila vladina obrazložitev Uredbe vlade, ki je sprožila nejevoljo naftnih trgovcev in sicer, da so s to Uredbo hoteli ohraniti nižje cene naftnih derivatov za ljudi. Pri tem so popolnoma spregledali, da bi višje cene verjetno znižale njihovo porabo in da bi s tem malo vplivali na bolj čist zrak, zlasti v mestnih središčih, ter s tem malo vplivali tudi na upočasnitev vremenskih sprememb in s tem zmanjšanje možnosti poplav in suš. Vlada ni prvič pozabila na vzroke hudih posledic vremenskih sprememb, saj bo še naprej subvencionirala porabo naftnih derivatov nekaterim porabnikom. Vlada, kdaj boš tudi na tem področju resno poskrbela za postopen zeleni prehod?