Izjave tedna

»Kam vodi ta politika, zbirokratizirana, ko ima skoraj vsaka krava, vsaka koza, da ne govorim, skoraj vsaka kokoš že svojega birokrata v Bruslju?«

»Pravijo, da sem podobna konjičkom, kot da bi me s tem lahko užalili. Jaz pa le prikimam – in dodam, da sem malo tudi osliček. Ker vztrajam tudi takrat, ko je najtežje, in ostajam ljubeča celo do tistih, ki mahajo z bičem.«

»Moški gledamo na žensko kot na konja – mislim v dobrem smislu, kot na pametno žival. Nekaj ga poskušamo obuzdati, ampak ne gre. Lahko poskusimo, ampak konj gre po svoje.«

»Svoj glas moramo zastaviti za tiste, ki ga nimajo. Naša mala, prelepa država je bila v zadnjem letu in pol eden od takih glasov. /.../ A mora in zmore več. Tudi mi vsi. S sporočili, da mora svet, čeprav ranjen in razdeljen, postati prostor človečnosti.«

»Obljubim, da bom v krematoriju tiho.«

»Res nisem prezrt avtor. Že v plodnem obdobju slovenske dramatike, ko so pisali Dušan Jovanović, Rudi Šeligo, Drago Jančar, je veljalo, da pomešaš malo fuka, malo družbene kritike in malo štosov, in dobiš Partljičevo komedijo.«

»Politika je na nakovalu, po katerem nežno udarjamo strokovnjaki, z veliko macolo pa udarja kapital. Če politik preživi pod tako macolo kapitala, potem je zelo trpežen, ampak mislim, da je zelo malo takih.«

»Težko se pretvarjam pred sabo, da še nisem stara. Še dobro, da slabo vidim, in mi zato ogledalo prizanaša.«