Milan Zver / »Slovenke niso hotele pozdraviti Izraelk. Satanizem v slovenskem športu je vse bolj prisoten.«

Vprašajmo se, zakaj je moral evropski poslanec SDS omeniti satanizem?

»Sramota za Slovenijo! Ob zaključku tekme z Izraelom Slovenke niso hotele pozdraviti Izraelk. Satanizem v slovenskem športu je vse bolj prisoten, žrtve pa so športnice in športniki.«

Za trenutek bi sicer pomislili, da je izjava zgolj bizarna, nič več. Toda evropski poslanec Milan Zver je z njo vnesel v klasično govorico zaničevanja, tako značilno za njegovo stranko in političnega očeta, ki mu je lojalen do konca, še dodaten moment religijske metafizike. Vsaj navidezno. Gesta slovenskega bojkota športnic države, ki izvaja genocid, je postala zanj »sramota« in celo »satanizem«, ki naj bi se celo širil in kosil med žrtvami. Kot kakšen virus. Vprašajmo se, zakaj je moral poslanec omeniti satanizem?

Značajska izprijenost

Eden od načinov razlage sledi retorični analizi: iskal in uporabil je izraz z intenzivno versko konotacijo, ki je dobesedno demonična, s tem pa dosega močne čustvene učinke. Terminologija nato stigmatizira slovenske športnice in vse, ki si drznejo nasprotovati Izraelu v njegovem morilskem pohodu. Druga razlaga bi dajala poudarek moralnemu vidiku; hiperbolično izrazje, v katerega sodi omenjeni satanizem, služi prikazu moralne značajske izprijenosti odbojkaric, da bi se ustvarilo sovražno razpoloženje do njih in onemogočilo razpravo o dejanskih razlogih za njihov bojkot, ko se niso želele rokovati z Izraelkami.

Zver namerno igra na karto mešanja dveh ravni, športnega dogodka in političnega konflikta. Bojkot z zavrnjenim rokovanjem ni bil posledica prvega, ampak drugega. Ni bil rezultat osebnih zamer, nešportnih ravnanj na igrišču, tekmovalnega ravsa ali česa podobnega, ampak zavestnega dejanja, s katerim signalizirajo pripadnicam izraelske ekipe, da se športno udejstvujejo v imenu države, ki izvaja nedopustno krvavo morijo v Gazi. In pri tem ne protestirajo.

Ideološko zlo

Zato bi pričakovali, da bo njihova gesta označena za etično, na koncu pa je za nekakšno okultno prakso in tako rekoč ideološko zlo. Povedano drugače, Zver je v svojo sovražno govorico privlekel ideologijo, da bi lažje demoniziral nasprotnika, ki ga je tokrat ugledal kar v športnicah. Resda ni nekaj novega praksa instrumentalizacije športa za nabiranje političnih točk, zgledov poznamo veliko in najbolj običajna je, da se politiki slikajo s športniki, ko ti zmagujejo. Levi in desni, bolj ali manj zadržano. Poslančeva tokratna retorika pa ima zgolj enostaven namen zreducirati hvalevredno dejanje odbojkaric na nekakšen binaren boj med dobrim in zlim, kjer je Izrael na strani dobrega, one pa Dobro zavračajo! Je lahko še bolj perverzno?

Njegov sicer kratek komentar je zato pomenljiv na toliko načinov, od katerih moramo upoštevati vse: ne izreka se zgolj o športnicah, ampak tudi o izvajalcu genocida. Ne izreka se zgolj retorično, ampak tudi politično. Ni zgolj klasična propaganda sovraštva, temveč je tudi poskus stigmatizacije športnikov nasploh, saj omenja tudi vse druge slovenske primere, ki so menda »žrtve« satanizma. Končno pa se priklanja eksekutorjem genocida sredi njihove nedokončane operacije, za katero zdaj Benjamin Netanjahu napoveduje, da ji bo sledila totalna okupacije Gaze. Dokler ne bo zadnji prebivalec izgnan in dokler ne bo vse zravnano z zemljo. Čeprav je že.

Zrcalni pripis

Ko evroposlanec omenja satanizem, ga ravno zato, da bi prikril pravi izvor zla, če je Satan njegov tradicionalni pokrovitelj. Uporabi tako značilen zrcalni pripis drugim, ki ga skorajda patentno v svoji psihopropagantni taktiki uporablja njegova SDS, sicer ne edina: drugemu pripiši tisto, kar počneš ali podpiraš sam. Njegov vade retro satana moramo zato, popolnoma nasprotno, razumeti kot njegovo lastno privrženost zlu.

Na koncu nepomembno, a vendar: na omenjeni kvalifikacijski tekmi so slovenska dekleta bila v Strumici z 0 proti 3 boljša od Izraelk.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**