Največja grožnja v zadnjem stoletju / »Trump je na našo državo usmeril vojne ladje in jedrsko podmornico«

Venezuelski predsednik Maduro je obsodil ameriško vojaško navzočnost 

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v ponedeljek obsodil ameriško vojaško navzočnost v Karibih kot največjo grožnjo v zadnjem stoletju. Washington je obtožil, da je na njegovo državo usmeril vojne ladje in jedrsko podmornico. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je ZDA sporočil, da je Venezuela maksimalno pripravljena na obrambo.

Na novinarski konferenci v Caracasu je Maduro dejal, da se Venezuela "sooča z največjo grožnjo, ki jo je naša celina doživela v zadnjih sto letih" zaradi osmih vojaških ladij s 1200 raketami in jedrsko podmornico, katerih tarča je. Eno od ladij, križarko z vodenimi raketami, so v petek zvečer opazili, ko je skozi Panamski kanal vplula v Karibsko morje.

Maduro je dejal, da so v "odgovor na maksimalen vojaški pritisk v državi razglasili maksimalno obrambno pripravljenost" in da se bo Venezuela v primeru napada odzvala z oboroženim odporom. Po njegovih besedah se je za vojaške rezerviste prijavilo osem milijonov Venezuelcev, obenem so okrepili patrulje v svojih teritorialnih vodah.

Dodal je, da komunikacije z ZDA ni in da njegova država ne bo nikoli popustila pred izsiljevanjem ali kakršnimkoli grožnjami. Ocenil je, da želi ameriški državni sekretar Marco Rubio voditi predsednika ZDA Donalda Trumpa v pokol venezuelskega ljudstva.

ZDA Madura, predsednika z nafto bogate Venezuele, od leta 2019 ne priznavajo kot legitimnega predsednika, v zadnjem času pa mu vse pogosteje očitajo vlogo v mednarodni trgovini z mamili. V začetku avgusta so tako povišale nagrado za vsakršne informacije, ki bi privedle do njegove aretacije, na 50 milijonov dolarjev (43 milijonov evrov).

ZDA, ki obtožujejo Madura, da vodi mamilarski kartel, so ob tem napovedale napotitev vojaških ladij v Južne Karibe v okviru boja proti trgovini z mamili. Ameriški mediji so nato sredi avgusta poročali, da je ameriška mornarica v smeri Venezuele napotila tri ladje s 4000 marinci, ki so se nato zasidrale blizu venezuelskih teritorialnih voda.

Bela hiša je takrat glede možnosti ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli izjavila, da bo predsednik ZDA Trump uporabil vsa sredstva, da bi ustavil promet in trgovino z drogami.

Ameriško vojaško navzočnost pa je v ponedeljek pozdravil Irfaan Ali, predsednik sosednje Gvajane, s katero je Venezuela v sporu zaradi z nafto bogate regije Essequibo. Potem ko je oddal glas na volitvah, je dejal, da je dobrodošlo vse, kar odpravlja grožnjo varnosti Gvajane.

V državi so namreč v ponedeljek potekale predsedniške in parlamentarne volitve, Gvajana pa je obtožila Venezuelo, da je v nedeljo streljala na čoln, ki je prevažal volilni material v regijo Essequibo. Caracas je to zanikal in Georgetown obtožil, da želi zanetiti konflikt, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ysg2YUElea8