Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora

Letošnje geslo dneva preprečevanja samomora je »Spreminjajmo razumevanje samomora«, ki poudarja pomen odprtega pogovora o duševnem zdravju in čustveni podpori ljudem v stiski.

Srebrna nit se pridružuje in posebej podpira poudarke letošnjega gesla. Z odkritim pogovorom o duševnih stiskah lahko zmanjšamo njihovo število in stiske, ki jih sprožijo. Zmanjšamo lahko tudi stiske, ki jih nenadna izguba povzroča bližnjim. Te so lahko trajne, hude in vir novih tragičnih ravnanj.

Pogoj za odprt osebni pogovor o duševnem zdravju je senzibilno družbeno okolje, tudi samo odprto, ki brez sprenevedanj naslavlja težavne in občutljive plati doživljanja življenja, vključno z umiranjem in smrtjo. Tudi družbena razprava o sprejetem Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je sprožila širšo razpravo, povezano z dojemanjem samousmrtitve v družbi.

V Srebrni niti podpiramo preprečevanje samomorov in sodimo, da prispevamo k odprti družbeni razpravi o njih. In bomo tudi v prihodnje. A prav tako menimo, da njihovo preprečevanje ne bi smelo voditi v posplošeni prohibicionizem, povezan s prostovoljnim končanjem življenja. Nasprotno, kot družba bi morali pripoznati obstajanje tudi izjemnih – sicer zelo redkih - življenjskih okoliščin, ko obolele osebe brezizhodno in neznosno trpijo ter si vztrajno želijo le izhoda z dokončanjem življenja, ta pa je zanje pogosto nedosegljiv brez družbenega razumevanja in določenih – sicer omejenih in nadzorovanih oblik pomoči. Takšne osebe so med nami in jim družba ne bi smela odreči empatične pomoči. V imenu sočutja in pravičnosti.

ZPPKŽ uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Namesto termina samomor, ki je vrednotno in tudi ideološko zaznamovan, se sami zavzemamo za uporabo termina samousmrtitev, ki ni obremenjena na omenjen način. Vse, ki zakon podpiramo, ki s(m)o ga pripravljali, ga s svojimi podpisi poslali v državni zbor, ga večinsko podprli na posvetovalnem referendumu, poslancev, ki so zanj glasovali, nasprotniki zakona poimenujejo z izrazi rablji, lažni humanisti, okuževalci, čisto Zlo in nazadnje še zastrupljevalci. Težke besede od tistih, ki jim nihče ne krati pravice, da umrejo v skladu s svojimi vrednotami, in bi radi to isto pravico ohranili kot absolutno. Morda bo potrebno z odhodom na volišča še enkrat dokazovati, da je zahteva po pravici do pomoči pri prostovoljnem umrtju utemeljena in uživa večinsko podporo. Še nobena javnomnenjska raziskava v zadnjih desetih letih v Sloveniji ni pokazala drugačnega stališča od večinske podpore predlogu.

Medtem pa še konkreten predlog ob dnevu preprečevanja samomora. Del hudega, ki ga povzroči, so samoobtožbe bližnjih, da tragičnega dejanja niso uspešno preprečili. Zato smo v besedilu ZPPKŽ in v javni razpravi dosledno uporabljali izraz »samousmrtitev«, ki vrednotno ni zaznamovan in bi ob uveljavitvi lahko prispeval k zmanjšanju občutkov krivde bližnjih ob izgubi drage osebe. Izraz se polagoma uveljavlja, tudi Komisija za medicinsko etiko ga je že uporabila.

Predlagamo, da komisija organizira razširjen strokovni posvet, na katerem bi preučili možnost, da se ta terminološka sprememba uveljavi v strokovni in družbeni komunikaciji. Z veseljem bomo v njej sodelovali in zagovarjali stališče, da je potrebno vzpostaviti distinkcijo med samomorom in prostovoljnim končanjem življenja, v širši rabi v slovenskem jezikovnem prostoru pa uveljaviti uporabo termina samousmrtitev. Enako kot si bomo prizadevali za uveljavitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.