Dolge čakalne vrste

Kaj je razlog za to, kar se dogaja na ljubljanski urgenci?

Organizacija Srebrna nit, ki deluje na področju pomoči paliativne dejavnosti, je javnost opozorila na neznosne razmere na urgenci ljubljanskega kliničnega centra, kjer so dolge čakalne vrste še najbolj mučne za starejše: »Starejši, stari 80 in več, čakajo tudi do 20 ur. So na vozičkih ali posteljah; težko sami vstanejo, ne morejo na stranišče, žejni so ... te obravnave zbujajo skrb in stanje se iz leta v leto slabša,« je poudarila Irena Žagar, predsednica društva. Na UKC Ljubljana so se na kritike odzvali in opozorili na vedno večjo obremenitev urgence kliničnega centra.

Toda številke kažejo drugačno sliko. Obisk ljubljanske urgence se v zadnjih letih ne povečuje tako, kot pravijo v upravi UKC. Tako so leta 2022 na urgenco sprejeli in pregledali 24.787 bolnikov, leto kasneje 23.447 bolnikov, kar pomeni, da se število obravnav celo zmanjšuje. Leta 2024 je ta številka padla na 22.497 bolnikov. Pred korono, torej leta 2019, so obravnavali 24.145 bolnikov.

Ne moremo torej trditi, da je UKC vsako leto zaradi večjega števila bolnikov pod večjim pritiskom. Zakaj se torej razmere slabšajo?

V UKC odgovarjajo, da je glavna težava v pomanjkanju osebja, še posebej medicinskih sester. Te so v Sloveniji slabo plačane, poleg tega jih na državni ravni primanjkuje in so preobremenjene. Zato so tudi pozvali kadre sorodnih institucij, naj jim pridejo pomagat.

Nekateri z razlogom nočejo delati v UKC Ljubljana, saj so tam razmere slabše in obremenitve večje. Poleg tega zadnja leta klinični center obnavljajo, in kot je izpostavil generalni direktor Marko Jug, ob tem ne morejo zapreti vrat. Zato se vse obnove in dograditve izvajajo v času, ko institucija deluje. Obravnava bolnikov poteka tudi v izrednih razmerah.

Na UKC upajo, da bodo problem ublažili z novo opazovalnico, v kateri bo 12 novih postelj, poleg tega pa so, kot že zapisano, v skladu z letos sprejetim zakonom o zdravstveni dejavnosti pozvali okoliške zasebnike koncesionarje, da pridejo dežurat. Polona Križnar iz enote za odnose z javnostjo UKC je tako sporočila, da so 430 sorodnim institucijam (bolnišnicam, zdravstvenim domovom, koncesionarjem) poslali poziv h kadrovski pomoči. Za zdaj so prejeli le tri odgovore in le en zdravstveni tehnik jim je voljan pomagati.

Ta teden je bil podpisan dogovor o vzpostavitvi nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere v ljubljanski bolnišnici Petra Držaja. Gre za t. i. vojaško »investicijo dvojne rabe«, ki vključuje urgentni center. Lepo, a vprašanje je, kdo bo, poleg zdravstvenih delavcev, ki so že zaposleni na ministrstvu za obrambo, tam delal.