Izbruh bolezni

V Sloveniji je izbruhnila bolezen modrikastega jezika. Gospodarska škoda je precejšnja, rejci ocenjujejo, da je poginilo že več kot deset tisoč glav drobnice, kar je 2500 več kot lani. Izbruh je tako silovit, da se kaže pomanjkanje veterinarskih higienikov, zato imajo ponekod težave z odvozom kadavrov. Ker ti na kmetijah razpadajo, se postavlja vprašanje javnega zdravja, ker niso dovolj hitro odstranjeni, je možnost dodatnih okužb še večja. Kako se je to lahko zgodilo?

Vida Znoj, generalna direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zagotavlja, da je najučinkovitejša preventiva cepljenje. Pred leti je bilo to obvezno in tako se je bolezen izkoreninila. Spomladi je uprava na podlagi izkazanega zanimanja rejcev nabavila cepivo za sev 4, a je bilo zaradi majhnega zanimanja rejcev porabljeno le malo več kot tisoč odmerkov. »Zanimanje rejcev za cepljenje je bilo v preteklih letih majhno, saj je bil v Sloveniji do zdaj prisoten le sev 4, ki ni povzročal niti izrazite klinične slike niti večjih gospodarskih izgub,« pojasnjuje Vida Znoj.

Nato se je položaj julija letos, ko so v državi odkrili nevarnejši sev 8, spremenil. Direktorica pojasnjuje, da cepljenje proti enemu sevu ne zagotavlja zaščite proti drugemu. Univerzalnega cepiva, ki bi živino zaščitilo pred vsemi 24 različnimi sevi bolezni, pa ni. Izbruhu je sledilo še pomanjkanje repelentov, ki lahko deloma zaščitijo pred boleznijo, saj se ta širi s piki krvosesnih mušic iz rodu Culicoides.

Sistemske pomanjkljivosti, ki so vodile v sedanje razmere, je razkrila oddaja Studio ob 17.00 na prvem programu Radia Slovenija. V oddaji je Vida Znoj povedala, da rejci kažejo odpor do cepljenja. Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice, pa je pojasnil, da se zanj ne odločajo zaradi neželenih učinkov, saj povzroča težave s plodnostjo in mogoče zaplete pri brejosti. Zalomilo naj bi se bilo tudi pri obveščanju rejcev. Ministrstvo za kmetijstvo je trdilo, da bi morala terenska mreža kmetijskih svetovalcev bolje obveščati o bolezni in njenih znakih. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije naj bi bila samo posredovala informacije, Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa očitajo neustrezno komunikacijo. Tudi pri odvozu kadavrov so se pojavile težave, saj rejci niso vedeli, da jih samostojno ne smejo odvažati.

»Stoodstotne zaščite pred takimi scenariji ni,« je prepričan Uroš Macerl, lastnik ekološke kmetije z drobnico v Zasavju in sopredsednik stranke Vesna. Meni, da bi se morali naslednjič pristojni (ministrstvo in KGZ) odzvati bolje. Kot rejec drobnice opaža, da se je v že tako precejšnji zmedi pojavilo veliko dezinformacij in laži. »Slabo luč na kmete meče informacija, ki se je pojavljala v javnosti, da so krivi rejci, ker niso cepili živali,« pove. Čeprav je pri svoji drobnici pred leti opazil neželene učinke cepljenja, zagotavlja, da bi jo raje cepil, kot da pogine. Pripomnil je, da ima država resne težave, da je kader veterinarsko-higienske službe brez dvoma podhranjen, potreba po dialogu, ki ga ni bilo, pa je velika.

Izbruh bolezni je torej razkril številne vrzeli v vzpostavljeni ureditvi – od pomanjkljive komunikacije, slabega obveščanja do neustrezne pripravljenosti … Hvalc je v oddaji še dejal, da sta pripravljenost in reorganizacija najboljša preventiva, in dodal, da bi bilo prav, če bi država v celoti krila stroške cepljenja. Vida Znoj pa je na koncu zatrdila, da so se iz tega dogajanja vseeno nekaj naučili. Denimo, da morajo državni organi bolje komunicirati, izboljšati se mora delovanje veterinarsko-higienske službe, bolezni pa ne smemo podcenjevati.