»Civilisti po vsem svetu še naprej izgubljajo življenja in ude zaradi kasetnega streliva«

Nevladniki opozarjajo na žrtve kasetnih bomb v Ukrajini

Kasetno strelivo je v treh letih in pol od začetka ruske invazije v Ukrajini ubilo ali ranilo več kot 1200 ljudi, je danes ob objavi poročila na to temo zapisala skupina nevladnih organizacij, ki se zavzema za ukinitev tovrstnega orožja. Opozarjajo tudi, da so mednarodne norme in konvencije na tem področju vse bolj ogrožene.

Samo lani so v Ukrajini zabeležili 208 mrtvih ali ranjenih zaradi kasetnega streliva, skupno po vsem svetu pa 314, je v danes objavljenem poročilu še opozorila mreža nevladnih organizacij ICBL-CMC, ki se zavzema za ukinitev kasetnega streliva in min.

Avtorji poročila so ob tem opozorili, da je dejansko število verjetno višje, saj pri mnogih incidentih ali smrtih uradno ne potrdijo povezave s kasetnim strelivom.

Kasetne bombe je mogoče izstreliti na različne načine, bodisi s tal ali iz letal, zanje pa je značilno, da po eksploziji izstrelka v zraku nad široko območje padejo številne manjše bombe. Te nato lahko eksplodirajo takoj po padcu, lahko pa ostanejo na tleh in se praktično spremenijo v mine, ki jih lahko raznese tudi več let ali celo desetletij kasneje.

"Civilisti po vsem svetu še naprej izgubljajo življenja in ude zaradi kasetnega streliva, celo zaradi orožja, ki je bilo uporabljeno pred desetletji," je opozoril predstavnik organizacije Human Rights Watch (HRW) in eden od avtorjev poročila Mark Hiznay.

Rusija glede na navedbe v poročilu že od začetka vojne v Ukrajini redno uporablja tovrstno orožje, večkrat pa je kasetno strelivo uporabila tudi Ukrajina.

Nobena od držav ni med več kot 120 podpisnicami konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008. Med njimi ni niti ZDA, ki so leta 2023 sprejele sporno odločitev o dobavi kasetnega streliva Ukrajini in ji od takrat zagotovile najmanj sedem pošiljk.

Koalicija ICBL-CMC ob tem opozarja na ogrožena prizadevanja za vzpostavitev in upoštevanje mednarodnih norm, ki bi stigmatizirale uporabo kasetnega streliva.

Njihove skrbi so letos dodatno okrepile evropske države blizu meje z Rusijo. Litva je marca postala prva država, ki je ob sklicevanju na "skrbi zaradi ruske agresije" odstopila od konvencije o prepovedi protipehotnih min, enako potezo so nato napovedale še Poljska, Latvija, Estonija in Finska.