Nekdanji predsednik obtožen zločinov proti človečnosti

Rodriga Duterteja, ki je Filipine vodil med letoma 2016 in 2022, so na podlagi naloga ICC marca prijeli na mednarodnem letališču v Manili. Odtlej je 80-letni nekdanji politik v priporu sodišča v Haagu.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja obtožilo zločinov proti človečnosti. Glede na v ponedeljek objavljeno obtožnico, ki sicer nosi julijski datum, mu s tem povezana kazniva dejanja očitajo v treh ločenih točkah. Vse se nanašajo na ravnanje v okviru njegove vojne proti drogam.

Duterteja, ki je Filipine vodil med letoma 2016 in 2022, so na podlagi naloga ICC marca prijeli na mednarodnem letališču v Manili. Odtlej je 80-letni nekdanji politik v priporu sodišča v Haagu.

Obtožnica ga v treh točkah bremeni zločinov proti človečnosti. Prva se nanaša na njegovo vpletenost v 19 umorov med letoma 2013 in 2016, ko je bil župan mesta Davao. Druga je povezana s 14 umori med letoma 2016 in 2017, ko je že bil predsednik Flipinov, tretja pa na 34 umorov med t. i. operacijami čiščenja med letoma 2016 in 2018.

Duterte naj bi bil glede na trditve tožilstva odgovoren za umore, ki so se zgodili v okviru njegove vojne proti drogam, izvršili pa so jih drugi, vključno s pripadniki policije. Glede na predvidevanja je bilo brez sojenja ubitih več tisoč preprodajalcev in uporabnikov drog ter drugih ljudi.

Obtožnica je bila objavljena pred danes predvidnim nastopom Duterteja na sodišču, a so obravnavo, na kateri naj bi predstavilo obtožbe, preložili. Sodišče namreč odloča, ali je zaradi zdravstvenih težav sploh zmožen sodelovati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dutertejeva glavna obljuba pred izvolitvijo je bila, da bo Filipine rešil težav z drogami. Policiji je med drugim javno naročil, da lahko ubije domnevne preprodajalce drog, če je ogroženo življenje njenih pripadnikov.

Filipini so sicer pod Dutertejem leta 2019 izstopili iz ICC. A na sodišču vztrajajo, da so kljub temu pristojni za zločine, storjene na Filipinih v času, ko je ta država še bila članica sodišča.

V ponedeljek so izstop iz ICC naznanili še Burkina Faso, Mali in Niger, ki jih od udarov med letoma 2020 in 2023 vodijo vojaške hunte.

0ic2m8c8TmI

se3R4QYAzWU