Nova vrsta javnega potniškega prometa v Ljubljani – promet po Ljubljanici

Pred kratkim je ljubljanski župan Zoran Janković predstavil projekt javnega potniškega prometa po Ljubljanici. Dogovor o načrtu, vrednem 55 milijonov, so podpisali štirje investitorji: Mestna občina Ljubljana, Direkcija Republike Slovenije za vode, Elektro Ljubljana in Energetika Ljubljana. »Projekt je še daleč od izvedbe. Predvideva se, da bo izpeljan v prihodnjih petih letih. Pridobili smo osnovne pogoje, sledi razpis za izvajalca,« je povedal župan. Načrtujejo skoraj 12-kilometrsko pot, ki bi tekla od Parka Špica na Prulah po strugi reke do sotočja Ljubljanice in Gruberjevega prekopa na začetku Štepanjskega naselja. Promet bi tekel tudi po Gruberjevem prekopu. Postajališča ladij bi uredili s splavi, kakršni se ponekod na Ljubljanici že uporabljajo za postajališča. Dodatna postajališča bi postavili blizu priljubljenih točk, recimo pri Tromostovju, kopališču Kodeljevo, ob Plečnikovi zapornici pri Kliničnem centru.

Zaradi tega načrta bodo morali deloma spremeniti podobo Ljubljanice. Vsi ukrepi še niso znani, jasno pa je, da se bo Plečnikova zapornica morala umakniti zaradi novega načina javnega prevoza. »Plečnikova zapornica je že tako obrabljena, da so jo na Direkciji Republike Slovenije za vode popravili, kolikor se je dalo. Zapornica se bo dvignila in bo potem le še na ogled,« je povedal Janković. Poleg tega bo promet po Ljubljanici popolnoma zelen. Župan je že pred letom vsem ladjarjem sporočil, da bodo po izvedbi projekta po reki lahko plule le še lesene ladje na sončni pogon.

Druga evropska mesta so že poskušala urediti potniški promet na svojih rekah, vendar sistemi niso bili povsod uspešni. Na Donavi v Budimpešti je bil vzpostavljen obsežen sistem potniškega prometa z dvema progama in 15 postajami. Kljub temu je vedno manj ljudi uporabljalo ladje. Pogosta pritožba je bila, da so zelo počasne. Leta 2013 je bilo uporabnikov približno 346 tisoč, leta 2019 pa le še 260 tisoč. Covid je dokončno zapečatil usodo rečnih prog in mesto ju je leta 2020 ukinilo. Primer uspešnega sistema rečnega prometa je Batobus, s katerim se potniki prevažajo po Seni v Parizu – na leto je prodanih približno milijon vozovnic. Batobus večinoma uporabljajo turisti, saj je le pet odstotkov od prodanih vozovnic prodanih domačinom. Zelo uspešna je ureditev potniškega prometa po Vltavi v Pragi. Tam je šest prog, ki sicer povezujejo oba bregova. Le ena proga ima več kot dve postaji, ta ima tri. Na leto se na ladje vkrca več kot 600 tisoč uporabnikov. Sistem, najbolj podoben temu, ki je načrtovan v Ljubljani, pa imajo na reki Neris v Vilni, glavnem mestu Litve. Tam je na voljo rečni prevoz s petimi postajami in električnimi ladjicami, začel pa je obratovati letos. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da 50 odstotkov ljudi misli, da je rečni potniški promet za turiste, 36 odstotkov jih meni, da je nepotreben, le 11 odstotkov pa, da je sistem odličen. Nekateri uporabniki se pritožujejo, da so ladje prepočasne in da na cilj hitreje prideš peš.

Zaradi načrta bodo morali deloma spremeniti podobo Ljubljanice. Vsi ukrepi še niso znani, jasno pa je, da se bo Plečnikova zapornica morala umakniti.

Očitno se sistemi potniškega prometa na rekah ubadajo s številnimi težavami. Največja je hitrost ladij, ki se v marsikaterem mestu premikajo tako počasi, da preprosto niso ustrezne kot vrsta potniškega prometa. V Ljubljani imamo s tem srečo, saj je pretok Ljubljanice zelo šibek, to pomeni, da v tem smislu ne zmanjšuje hitrosti ladij, če plujejo proti toku. Ljubljanica ima povprečni pretok 44,6 kubičnega metra na sekundo, povprečni pretok reke Neris je 182 kubičnih metrov na sekundo, Vltave pa 150 kubičnih metrov na sekundo. Ostaja težava, da ladjice večinoma ne delujejo ob hudem deževju, previsoki ali prenizki gladini reke in premočnem pretoku vode. Zato to ni zanesljiv način prevoza za občane in ga torej ne uporabljajo redno.

»Ne pričakujem velikega navala. Ampak vse zasebne ladje bodo lahko sprejele tudi potnike z Urbano. Cena bo ista kot za prevoz z avtobusom, torej 1,50 evra. Razen če imate terminsko vozovnico. Terminske vozovnice boste lahko uporabljali tudi na ladjah,« pravi župan Janković.