Rostja Močnik

 |  Mladina 39  |  Družba

Deset let Ambasade Rog 

Novim zmagam naproti

Prvi delavski kongres Ambasade Rog

Prvi delavski kongres Ambasade Rog
© Črt Piksi, Floribert, Youssef

Prejšnji teden je organizacija Ambasada Rog pripravila prvi Delavski kongres in s tem zaznamovala desetletnico delovanja. Gre za eno od redkih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s problematiko migrantskih delavcev in delavk.

»Prvi delavski kongres smo pripravili, da bi strnili vrste in proslavili zmago, ki smo jo dosegli s tem, da lahko zavrnjeni prosilci za azil zaprosijo za dovoljenje za delo in bivanje,« je razložila Zana Fabjan Blažič. »Še vedno pa je preveč delodajalcev, ki so prepričani, da so tujci neinformirani delavci, ki ne poznajo svojih pravic in jih je zato mogoče izkoriščati. Večina migrantskih delavcev živi v prekarnosti. Prosilci za azil so šele v fazi pridobivanja dovoljenja za bivanje, njihovi sodelavci, ki so prišli z vizumi, pa ta dovoljenja zaradi neznanja o postopkih ali izigravanja, ki si ga privoščijo šefi, izgubljajo.«

Pred dvema letoma in pol se je Ambasada začela boriti za hitrejši dostop do delovnih dovoljenj za prosilce za azil, bila je uspešna in zdaj prosilci dobijo delovno dovoljenje že po treh mesecih. »Po tej zmagi smo se začeli zavedati nove težave. Slovenija je še vedno na repu med članicami EU po številu podeljenih statusov begunca, zavrnjene prosilce za azil pa deportiramo, čeprav so pogosto že zaposleni in vključeni v družbo,« razlaga Zana Fabjan Blažič. Zaradi dolgih pravnih postopkov se lahko zavrne prošnja za azil teh ljudi, četudi so asimilirani in morda celo govorijo slovensko. V noveli zakona o tujcih je sicer po novem tudi ta možnost, s katero bo lahko veliko ljudi kljub zavrnitvi prošnje za azil ostalo na trgu dela in pridobilo dovoljenje za prebivanje. Žal podobnega posluha ni bilo za prosilce, ki jih hoče država deportirati v druge evropske države v skladu z dublinsko uredbo.

»Prvi korak boja je bil spremeniti javno prepričanje o beguncih, saj še vedno prevladujejo predstave o brezdelnih migrantih, ki se zažirajo v javna sredstva, čeprav je resničnost drugačna, večina si lomi hrbet v skladiščih, tovarnah, restavracijah, domovih za starejše občane, pri dostavi in čiščenju,« je še povedala sogovornica.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.