»Tudi umetnik se mora ukvarjati s politiko«

Bosansko pisateljico Lano Bastašić so opozorili naj o kritičnih politično-družbenih tematikah ne govori

V Cankarjevem domu so v sredo zvečer gostili mednarodno uveljavljeno bosansko pisateljico Lano Bastašić. Kmalu po uspehu romana Ujemi zajca v Nemčiji je zaradi odnosa Nemčije do Izraela stopila v boj z nemško politiko in založništvom ter prekinila pogodbo z eno največjih založb. Bastašić ne pristaja na vlogo pripovedovalke žalostnih zgodb iz BiH.

V pisanju se Bastašić (1986) naslanja na teme sodobnega nomadstva, travmatičnih osebnih in skupinskih izkušenj ter kriz posameznika. Sprva je pisala kratke in otroške zgodbe ter poezijo, leta 2018 pa je objavila svoj prvi roman Ujemi zajca, za katerega je prejela nagrado EU za književnost. V slovenščino je roman prevedla Dijana Matković, ki je vodila pogovor. Izšel je pri založbi Sanje.

Avtorica se v romanu dotakne kompleksnih globin in drugačnosti prijateljstev ter izzivov odraščanja. Čustveno in narativno seciranje zapletenega prijateljstva med dvema ženskama je umestila v format road trip romana, ki vodi po mračnih cestah nekdanje Jugoslavije. Kot je povedala avtorica na pogovoru Salon z razgledom, ljudje običajno generalizirajo ženska prijateljstva, sama se je tematike lotila bolj kompleksno. Lejla je sicer lik v njeni zgodbi, hkrati pa predstavlja Bosno in Hercegovino ter vse, kar je tam lepo in težko.

Po mnenju prevajalke Matković se v romanu prepletajo tabu teme in magični realizem, Bastašić pa je komentirala, da lahko nekatere stvari pove le književnost. V romanu s politično klimo je hotela približati slepoto in nevidnost prihodnosti, strahove iz otroštva, med drugim glede islamofobije, posiljevanja žensk in zločinov, o katerih se ne govori, ter mračnost družbe.

Uspeh romana je njeno pisateljsko kariero za nekaj časa popeljal v Berlin, tudi zaradi kasneje preklicane enoletne štipendije DAAD, a se je kmalu skozi kritiko nemške podpore izraelski invaziji na Gazo podala v javni boj z nemško politiko in založništvom. Prekinila je pogodbo z eno od največjih nemških založb S. Fischer.

Po njenih navedbah imajo balkanski umetniki tam jasen namen, "da jih zabavamo s svojimi žalostnimi zgodbami in poskrbimo za katarzo". Na začetku je bila v Nemčiji oboževana, gostovala je na festivalih in pogovorih, "dokler sem se držala svoje teme in pokazala hvaležnost, da je veliki nemški založnik izdal mojo knjigo". Po njenih besedah nemški založniki arogantno verjamejo, da brez nemškega prevoda tvoja literatura ne obstaja.

Da naj o kritičnih politično-družbenih tematikah ne govori, so jo opozorili tudi prijatelji. Kot je povedala, so po njenih izjavah o brutalnosti nemške politike padle maske, izgubila je prijatelje in ponudbe za delo, ob tem pa je poudarila, da se mora konec koncev tudi umetnik ukvarjati s politiko.

Bastašić se je nato preselila v Beograd, ob vprašanju, s kakšnimi težavami se ukvarja v politiki pod režimom srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pa je odgovorila, da je prešla iz ene policijske brutalnosti v drugo, vendar se nemške politike ne da primerjati z nobeno. Med drugim je tam "uniforma prevzela identiteto, obstaja bolno uživanje v mučenju Arabcev".

Kot je povedala v zaključku pogovora, je v Berlinu stkala veliko prijateljstev, ki sicer predstavljajo temelj njenega življenja. Trenutno piše dva romana, eden bo posvečen njeni berlinski izkušnji.